Pahorjev “tudi” fašizem in trije totalitarizmi

6.11.2018 / 06:08 2 komentarja
Predsednik načeloma obravnava vse enako. A ne bodimo presenečeni, če ponavadi govori o komunizmu. Zato “tudi” fašizem.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Predsednik Borut Pahor je pred shodom kakšnih dva tisoč pripadnikov fašističnega gibanja CasaPound v Trstu, ki mu je sledil protest antifašistov, tvitnil nekakšno poslanico in z njo povzročil precej zgražanja z naslednjim stavkom:

“V prejšnjem stoletju so trije totalitarizmi za seboj pustili strašno sled trpljenja, tudi fašizem, ki ga nameravajo danes obujati na zborovanju v Trstu.”

Številni so namreč poskočili ob členku “tudi”, ki se ob besedi, pred katero je postavljen, obnaša kot označevalec, ki lahko na novo določi pomen povedi.

Če je Pahor med tri totalitarizme uvrstil “tudi” fašizem, kaj naj bi to pomenilo?

Dobrohotno in/ali manj prijazno branje

S semantiko členka “tudi” ni nič narobe, če stavek beremo dobrohotno. Ker je dogodek v Trstu nosil predznak fašističnega gibanja, je ob treh totalitarizmih — nacizmu, fašizmu in komunizmu, v skladu z resolucijo, ki jo je leta 2009 sprejel Evropski parlament v spomin na njihove žrtve (in ki jo od leta 2012 nekateri obeležujejo tudi v Sloveniji, čeprav je DZ ni ratificiral) — preprosto izpostavil enega med njimi in ga povezal z dogajanjem. Če so vsi trije totalitarizmi enako zavržni, “tudi” ne igra posebne semantične vloge.

Če pa izjavo predesednika Republike — ki je nazorsko ponavadi škrt in redkobeseden, pa tudi v časovni stiski za pojasnila zaradi obiskovanja lunaparkov — beremo manj prijazno, potem členka ni uporabil brez razmišljanja.

Pahorjev “tudi fašizem” bi lahko v tem smislu pomenil, da predsednik totalitarizme rangira in da fašizem ni na prvem mestu. Takšna interpretacija pa odpira dilemo hierarhije: kateri totalitarizem je najhujši, kateri je najmanj najhujši in kateri je na sredini. Navaja pa tudi k špekuliranju, ali se s to taksonomijo — ki sicer ne sme postati eksplicitna in mora ostati mimikrijska — iz političnih razlogov dobrika domači desnici.

Katero branje je pravo?

Za odgovor na vprašanje, katero branje je bolj verjetno, je treba analizirati Pahorjevih dosedanje javne omembe totalitarizmov v zadnjih nekaj letih.

Že bežen pregled pokaže, da sta v njegovih stališčih dva temeljna poudarka:

  • kadar Pahor omeni totalitarizem, največkrat to stori na “nediferencirani” način: omenja jih “v kompletu”;
  • če že omenja katerega od teh treh totalitarizmov, je to skoraj vedno komunizem.

Prvim inačicam evropske resolucije, če prav razumem, je predsednik Pahor sprva nasprotoval. Pisalo se je leto 2009 in bil je predsednik vlade. V nekem intervjuju — pri katerem je UPRS pozabil omeniti vir in novinarja, na spletni strani pa je sicer datiran z 22.6.2016 — odgovarja na vprašanje o “enakovrednosti” totalitarizmov in se jasno opredeli v podporo sprejetju resolucije:

Ali se vam zdijo trije evropski totalitarizmi 20. stoletja — fašizem, nacionalsoci­alizem in komunizem enaki?

Vsi trije so totalitarni sistemi. Imajo sicer vsak svojo identiteto, ampak so trije totalitarni sistemi.

Vrh slovenske politike se očitno ne strinja z vami. Slovenija ni bila zmožna spre­jeti resolucije evropskega parlamenta o treh totalitarnih režimih 20. stoletja.

To je dediščina kulturnega boja, ki je zdaj sicer manj prisoten, a še vedno dovolj živ, da ne dopušča iskanja pametnega načina. Da bi slovenski parlament sprejel to, kar je evropsko. A ta čas bo prišel. Jaz bom to dočakal.

Pahor očitno želi, da bi vse tri totalitarizme obravnavali enako. Toda pri iskanju njegovih izjav, katerega od njih bi vendarle posebej izpostavil, ne bodimo preveč presenečeni: kot rečeno, skoraj vedno aludira na komunizem.

Rovte in lustracija

Naj navedem nekaj primerov.

Prvo stališče se nanaša na njegov obisk Rovt leta 2016, ko je povedal, da se zavezuje spravi, ker ne želi doživljati dveh domovin:

“Poleti sem bil v Rovtah, tam doživite eno domovino. Potem greste v Dražgoše in tam doživite drugo. Tega ne smemo sprejeti kot danost. To bi bilo za narod pogubno.”

Po govoru v Rovtah je povedal, da je bila “v nekaterih državah z zelo surovim totalitarnim režimom lustracija po zamenjavi oblasti nujna, ker je bilo treba prejšnjim strukturam onemogoči­ti blokado demokratičnih procesov ali celo vrnitev k totalitarni oblasti.”

V govoru na dan upora proti okupatorju leta 2017 pa je med drugim omenil prehod iz totalitarizma v demokracijo:

“Čeprav smo praznovali dogodek iz začetka leta 1941, nas je predsednik republike opomnil na pomlad leta 1945, ko so ‘povojni totalitarni sistem in zunajsodni poboji v kolektivni zavesti pustili močno sled’”.

Tudi letos je na dan državnosti priznal, da nismo rešili vseh problemov, smo pa v dobrega četrt stoletja “iz naroda prerasli v nacijo, iz totalitarizma v demokracijo, iz dežele v neodvisno in samostojno državo, iz države, ki so ji na začetku vsi odrekali diplomatsko priznanje, smo postali enakovredni in enakopravni del mednarodne skupnosti.”

“Ne obsojam.”

Čeprav Pahor redko uporablja besedo “totalitarizem” in njene izpeljanke, se te skoraj nikoli izrecno ne navezujejo na fašizem in nacizem. Pahor je totalitarizem povezal s predhodnico naše države v intervjuju za Playboy že leta 2008:

“Slovenija je po demokratični pomladi ali po slovenski politični pomladi v začetku 90. let oz. konec 80. sicer postala najprej demokratična in potem tudi samostojna država, vendar pa so recidivi bivšega totalitarnega sistema navzoči.”

Pahorjev komentar fašistične manifestacije v Trstu je tudi sicer usklajen z njegovo maniro, da ne obsoja, kar sem nedavno komentiral v zapisu z naslovom Predsednikovi stari triki: kako ne obsoditi sovražnega govora: ko ga vprašate, kaj meni o fašizmu, govori o pomenu demokracije; ko ga vprašate, kaj pravi o sovražnem govoru, besediči o svobodi izražanja; ko bi moral kaj povedati o beguncih, govori o naši varnosti; in ko se dotakne shoda neofašistov v Trstu, ne pozabi na vrednoto izražanja različnih prepričanj.

Boris Pahor

Za razliko od svojega soimenjaka Borisa Pahorja, za katerega je bil fašizem najhujši izmed vseh treh totalitarizmov, predsednik ne vidi res enoznačnih razlogov, da bi “tudi fašizem” v tem njegovem komentarju razložili z osebno hierarhijo treh totalitarizmov ali z njim povezano politično oportunostjo.

Sam nisem našel primerov, ko bi Pahor neposredno povezal totalitarizem z nacizmom ali fašizmom, kar je morda povezano s premajhnim vzorcem analiziranih besedil in morda z mojo pristranskostjo.

Kdor bi se tega lotil drugače, ima možnost postreči z drugačnim rezultatom. Vsekakor pa Pahorjeve javne rabe pojma totalitarizem dajejo slutiti, da sintagma “tudi fašizem” ni bila zapisana po naključju.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 5. novembra 2018, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE