Kaj sploh rešujemo, ko prepovedujemo prekarnost?

27.10.2018 / 06:10 3 komentarji
Odpraviti prekarno delo? Zakaj? Odpraviti je treba nepoštene, grabežljive poslovne prakse, ne pa to ali ono obliko dela.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Sovražim floskule kot recimo “lahko postaneš vse, kar si želiš” ali “človek si je za vse sam kriv”. Ni res. Skoraj nemogoče je, da bi nekdo, ki nima fizičnih predispozicij in ki ni pripravljen trenirati, postal profesionalni nogometaš z milijoni evrov na računu.

Če se ti zgodi prometna nesreča in postaneš nezmožen za delo, pa si nisi sam kriv. Država mora v teh primerih poskrbeti za človeku dostojno življenje. Kakorkoli že to banalno zveni. 

Toda kdo je kriv, da je nekdo pripravljen prevajati eno stran besedila za 7€? Ali napisati novinarski članek za 20€ na uro? Ali opravljati pisarniško delo osem ur kot es-pe izstaviti račun za 600€ mesečno?

Razpis za delovno mesto kočijaža

V zadnjih treh letih pospešene gospodarske rasti ne moremo govoriti, da ljudje opravljajo slabo plačane in nestabilne oblike dela, ker nimajo druge izbire. Podjetja so iskala kadre vseh profilov in v večini primerov ponujala solidne plače.

Toda zagotovo je neutemeljeno pričakovati — karikiram —, da bo danes nekdo iskal kočijaža.

Drži pa, da se stanje zdaj umirja. Marsikdo že vidi vse znamenja nove krize.

Ko včasih berem medije, se mi zdi, da so vsi Slovenci prekarci. Ampak kdo so sploh prekarci?

Po definiciji ministrstva za delo za prekarno delo štejemo samostojno podjetništvo in civilne tipe pogodb.

Je torej kolegica, ki je nekaj med freelancerko in samostojno podjetnico in ki na mescev zasluži okrog 6.000€, tudi prekarka?

Podjetja, s katerimi vsak mesec sodeluje za pavšal, bi jo načeloma lahko zaposlila. Več kot očitno je namreč, da kader, kakršen je ona, potrebujejo. Mesec za mesecem v enakem obsegu naročajo njene storitve. Podjetje bi nekomu s temi znanji marketinga lahko ponudilo zaposlitev za 1.500€, pa bi jih prišlo ceneje, kot da njej plačujejo pavšal in dobijo pa samo tisto, kar je dogovorjeno.

Saj veste: ko si enkrat v podjetju, fašeš še tisoč drugih zadolžitev, ekipa, v katero si vpet, pa izkoristi in pridobi vsa tvoja znanja, ne samo točno določena, ki jim jih kot zunanji sodelavec prodajaš. To je razlog, da se kolegica kot hudič križa izogiba delu znotraj podjetij.

Kdo je pravzaprav prekarec?

Je prekarec tudi tisti, ki kot es-pe izstavlja račun za 1.500€? Je prekarka moja šivilja, ki mi pravi, da s šesturnim delovnikom zasluži okrog 3.000€? Ima es-pe.

Je prekarka moja mami? Čeprav je redno zaposlena in ima s prevozom, malico in potnimi stroški na koncu okrog 750€? Je njena oblika zaposlitve bolj stabilna od tistega, ki kot es-pe izstavlja račune po 1.000€ različnim podjetjem? Pogodbo o zaposlitvi ji lahko odpovejo v dveh mesecih, njena šefica pa jim v kolektivu stalno grozi. In to veliko bolj, kot si upajo groziti es-pejevcem.

Hočem povedati, da z izjavami kot “prekarno delo je treba odpraviti” stvari zamegljujemo in kompliciramo. Odpraviti je treba nepoštene poslovne prakse, ne pa takšne ali drugačne oblike dela. 

Pri prekarnosti se mi zdi zanimivo tudi to, da nekdo za neko podjetje opravi samo kakšnih 20 ur dela na teden, pa pri tem vendarle ne išče še kakega drugega podjetja, ki bi mu lahko prodajal svoje delo.

Ti ljudje spadajo med tiste, za katere mediji govorijo, da ne morejo dostojno živeti. Morda pa imajo kakšno fizično omejitev, pa nam mediji to zamolčijo? Tako kot znanec, ki se je pred kratkim pritoževal, da mu v nekem mediju na mesec plačajo samo 500€ — ni pa povedal, da toliko dobi za dva prispevka.

Je to prekarno delo? Je 1.000€ za štiri oglasna sporočila prekarno delo? Ali 9.000€ za vodenje oddaje enkrat na mesec?

Davčni nesmisli

Če nekdo dobi za delo, ki ni vezano na kreativnost — recimo natakar ali poštar —, minimalno plačilo, ki mu ne omogoča plačevanja normalnih socialnih prispevkov in varčevanja za bolniško in starost, potem prekarnosti seveda ne moremo zanikati.

Prekarnost obstaja — ampak zakaj raje ne govorimo o izkoriščanju? Kriviti obliko dela je podobno kot trditi, da je izumitelj atomske bombe kriv za smrt tistih, ki so jo z njo pobili. Ne. Kriv je človek, ki jo je v tak namen uporabil.

Enako je z avtorskimi pogodbami. Ker jih je nekdo izkoriščal, so zdaj že nekaj časa brutalno obdavčene. Zakaj? Da bi preprečili izkoriščanje? Seveda. Ampak po avtorskih pogodbah so delali tisti, ki bi jih podjetja morala redno zaposliti. Ko pa je davkarija visoko obdavčila avtorske pogodbe, da bi podjetja prisilila v zaposlovanje, so ta od sodelavcev začela zahtevati odpiranje es-pejev.

Rezultat je zdaj ta, da so nasrkali tisti, ki podpisujejo avtorske pogodbe za to, čemur so namenjene — avtorskim delom. Honorar v višini 1.200€ bo založnika stal 2.187€ (45-% obdavčitev). Zdaj se spravljajo še na es-peje (ukinitev normirancev) in podjemne pogodbe (2.687€ bruto za 1.200€ neto, torej 55-% obdavčitev), češ da je to krivo za prekarnost. Nesmisel!

Podjetniška kultura

Potreb po fleksibilnih oblikah dela je in bo vedno več. Obstajajo ocene, da jih bo do leta 2030 kar polovica. Kako to rešiti? Kaj sploh rešujemo?

Po mojem ne bi smeli reševati in spreminati trenda spreminjanja načinov in modelov dela, ampak bi morali z različnimi in primernimi mehanizmi poskrbeti za dostojna plačila in primerna zavarovanja. Pa da bodo banke začele drugače ocenjevati kreditno sposobnost itd.

Samo z ukinjanjem določene vrste delovne pogodbe ne bomo preprečili izkoriščanja in krivičnih praks. To je stvar etike in podjetniške kulture.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE