Surovo, direkt. Ker takšno je življenje, ne pa kurčeve roza mašne.

15.10.2018 / 06:08 1 komentar
Vi kar sanjajte romantiko in darilca v stilu Hello Kitty. Jaz bom pa pisala o zbujanju z glavo v pofukani WC školjki.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V zadnjem času so bile spet ene pritožbe bralcev čez moje tekste. Zdej sem itak že navajena, ker je to standardno. Kadarkoli začnem pisat za koga na novo, sem najprej vedno šok za ljudi. Resda se pritoži eden, dobiš pa pet novih navdušencev. 

Sej šokirat ljudi je prov fajn, sam da ne ostanemo neopaženi. Ampak eni so pa res čistuni od čistunov. Pa kako kurac si vi predstavljate, da se piše dobre tekste? Vsaka pička je takoj problem in vsako omenjanje alkohola je že cel ogenj v strehi. 

Ker mi Slovenci smo itak ta zadnji, k vemo, kaj je alkoholizem. Kamoli droge, samomori, klošeraj … — kje, to se dogaja sam tam pri Trumpu.

Pejte v knjižnico, nabavite si Barbaro Cartland, pa berte otroške pravljice za une, k jim ne stoji več al pa niso več vlažne. Sanjajte romantiko, mašnice, srčke in darilca v stilu Hello Kitty, jaz bom pa pisala o zbujanju z glavo v pofukani WC školjki.

Zarad par puritancev

Bi mogla zamenjat stil zarad par puritancev? Že pišem na Cosmopolitan, če jim lahko reklamiram kozmetične izdelke, da bomo ja vse k Kardashianke in če jim lahko pišem članke v stilu: Nisi ga ujela, ker si jeznorita, ampak njegov korenjak že nestrpno čaka nate.

Pišem tko, kokr je blo napisano vse tist, kar sem rada sama brala. Surovo, direkt. Ker takšno je življenje, ne pa kurčeve mašne. Kletvica včas pove več k tisoč besed. Pa ne “tristo kosmatih” ali “krščen matiček”.

Eni mami policajki je desetleten sine zaplenil Kolumniatrijo. Da bo on to bral. Mu je dovolila. Da že sam ve. In da je čist njegov problem, kok bo sploh štekal. Brez kompliciranja: “Tega pa naš sonček že ne bo bral!”

Ko sem bla na obletnici valete, je ena sošolka pripeljala enajstletnno hči zraven. Dilam sošolkam knjige, tamala tud prelista, neki se ji učke zasvetijo, pa me vpraša: “A je preklinjanje notr?” Tist, k ti je kr skor mal neugodno, ipak je to otrok od enga, k si 8 let z njim mize žulil, ampak vseen odgovoriš po resnici: “Ja,ful maš tega.” “Mami, to bi jaz tud brala!” je takoj rekla. Pol sta se zmenili, da ko bo mal starejš, ker je že začela s takimi: “Kaj to piše kle trava. Kakšna trava?”

“Una navadna, angleška pa to,” sva začele obe z njeno mamo. “Ja, ja, sej vem, kera trava …” Ker sončki tud niso več tok naivni pa glupi.

Picko in Packo

Jaz nisem dolžna niti pomislit na te sončke, ko pišem. Da ja ne bom koga kej pokvarila. Prej jih bo pokvarilo to, da se jim prodaja fake news o mavricah pa samorogih.

Glih zadnjič mi je en frend razlagal, da zdej Rdeča kapica ni več glih Rdeča kapica.

“Kaj, a je zamenjala modo?”

“Ti se sam zajebavaj, resno ti govorim. Omilili so zgodbo, ker so tamali preveč presrani.”

Presrani?! Pa moja mati mi je nabavila Picka in Packa v vseh verzijah, še v knjigi so ble une tamale plošče. In sem cele dneve tist drkala. Morm priznat, da mam zarad marsičesa travme v lajfu, ampak ziher ne zarad teh dveh bumbarjev. Niti zarad bratov Grimm niti zarad Andersena.

In kaj je zdej kle blem, da volk pač postane lakom lačen, potamani vse, pol se pa začne pa veselica z razparanim trebuhom. V Sneguljčici hudobna mačeha zastruplja. V vseh pravljicah te prepričujejo, da ti bo lepi princ rešil rit. Iz čiste krastače se bo spremenil v Keanu Reevesa v eni sekundi brez aplikacije. Sam dat mu morš. Pač, bajke, jebi ga zdej.

Joint pa pirček zraven

In verjemite mi, da sem jih jaz s svojo domišljijo doživljala na ful. Nisem bla pa presrana. Mislim,da je bilo leta 84, ko me je sestrična peljala v amfiteater v Pulo na en filmski festival in sva gledali Davitelj protiv davitelja. Kr pestro za osemletnico. Prišla dam k ta velika, zaspala, se pa še dans s ful enimi čudnimi občutki spomnim na ta film.

Kaj če men tist, če sem pa sam Stephena Kinga brala. Pet Sematary sem znala od spred in od vzad na pamet. To so bli še uni časi, ko se nam še ni sanjalo o pametnih in telefonih in so se mogle mame za mizo pri kosilu dret: “A lahk enkrat prideš brez knjige? Zdej jemo, ne beremo.”

“Če je pa glih zdej ful napeto.”

“Zapri.”

Pol sem zalutala v vse tiste Peklenske pomaranče in podobno. Brat pa tipično v Štoparske vodnike po galaksiji. Kaj bi mi brez domišljija.

In k smo že pri domišliji, če še kdo ni gledal priporočam dve odbite risanke, kao za ta velike, od francoza Sylvaina Chometa:  Les Triplettes de Belleville in La Vieille dame et les pigeons. Čisti odfuk, priporočam kakšen joint in pirček zraven. Pa kakšne kokice in objem tud ne bi škodil. Sam da je smeh.

V slogu Jadrana Krta

Tko kot je bil smeh vedno, ko sem brala Jadrana Krta. Oboževala sem ga. Sue Townsend je res legendarno izvedla vse skup. In takrat se noben od naših ni bunil (razen za mizo), da nimamo kej brat te angleške mizerije. Da kaj je to za ena mama, k preveč kadi, pa si non stop štriha lase, fotr pa skoz ves zanemarjen v depri, skoz ena varanja. Pes, k jim poje vse une mornarčke iz ladjice. Bert, k nikol ne ve, kje ma protezo, njegov še bolj zmešan pes Sablja, utrgana babica, kako Pandori joške poskakujejo in tko naprej. Še Indijci čez cesto jih niso motili.

Bo treba mal obnovit ves ta smeh. Še enkrat past v otroštvo. Časi, ko še nisem vedela, da me bo leta kasneje najbolj motilo vprašanje: “In, kdaj bo nova knjiga?”

Dans se mi ne da niti zadnjega stavka napisat, kaj šele knjige. Zato sem bom poslovila kr v Jadranovem slogu:

“Zdaj vem, da sem intelektualec. […] Vse se izide. Slabe družinske razmere, bedna prehrana, odpor do panka. Mislim, da se bom včlanil v knjižnico, pa da vidim, kaj bo.”

Prizor iz risanke Sylvaina Chometa Bellevilske trojčice.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE