Poglej in zadeni Maribor prihodnosti. Grafiti nikoli ne lažejo.

29.9.2018 / 06:10 Komentiraj
Ne prenesem te patetike, polne mokrih floskul o Dravi, ki teče in odnaša. O špricerjih pozabe in vinskih kleteh upanja.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kakih dvesto let star sem se počutil oni dan, ko sem dvaindvajsetletnemu sodelavcu razlagal, da so nekoč v Mariboru nastopili Backstreet Boys. Skupino je začuda še poznal, čeprav jo je v mislih verjetno uvrščal v isti predal z Mozartom, Beatli in zvoki koščene piščali iz Divjih bab.

Tudi je že slišal, da je nekoč obstajala oddaja z imenom Poglej in zadeni — ampak to je bilo to. Nenavadno soočenje z lastnim emšom.

Predvajal sem mu posnetke šova z okorno plešočimi, a izdatno natupiranimi plesalkami, vreščečimi gledalci, v odrski megli vrtečimi se reflektorji in izvajalci, ki smo jih svoj čas videvali samo v nemški reviji Bravo, na MTV in v tistem bizarnem šotoru, ki so ga na Teznem postavili za snemanje najbolj velikopoteznega šova v zgodovini države.

Pismo, niti tega ni vedel, da je Auer nekoč prepeval in da so bile takšne barve suknjičev družbeno sprejemljive. Še huje! Ugotavljal je, da je v tistem času najbrž bil spočet.

Poglej in zadeni pač.

Kaj vse je hodilo v Maribor!

Kaj vse je hodilo v Maribor! In kako bizarno, nadrealistično se ves ta cirkus danes zdi na tistih bledih posnetkih, ki se svaljkajo po spletu. Janja Sodja, ki se dramatično javlja iz avtosalonov. Pa Pia Zemljič, za katero smo takrat prvič slišali in močno dvomili, da bo na tistih svojih terenskih nagradnih igrah znala povedati dva stavka, ne da bi se ji zataknilo. Pa Salome in Helena Blagne v baročno nabranih krilih. Pa Večerko, takrat najbolj znana in vroče zaželena maskota v državi.

In seveda voditelj, ki je na oder — niti ne pretirano vznemirjen — klical takrat največje zvezde zahodnega sveta. The Kelly FamilyCaught in the ActBackstreet Boys, Capella, La BoucheE-Rotic2 Unlimited, La Toya Jackson, DJ BoBo

Postindustrijsko Tezno

Kako samoumevno se je zdelo vse skupaj v 90. letih, ko se niti lepo obleči nismo znali! Tisti šotor na postindustrijskem Teznem je takrat mnogim zahodnim izvajalcem predstavljal vrata na trg bivše Juge. Ne pa kakšna ljubljanska dvorana.

Zagotovo bi slovenska tranzicijska 90. bila precej bolj depresivna, če ne bilo tega šova. Med tednom smo bili brez služb, ker so naše tovarne šle k vragu, ob vikendih pa smo se počutili del velikega sveta.

In če se je tako velikim zvezdam zdelo vredno priti v Maribor, potem že ni moglo biti tako brezupno. Tezno se je iz tovarne avtomobilov spremenilo v tovarno zvezd, katerih prah se je dotaknil naših nosnic. Če smo si seveda priborili vstopnico, do katere je bilo skoraj nemogoče priti. Tudi če si imel veze. Še dva dni so me bolela rebra, ko sem se med nagradno igro v avtosalonu na Valvazorjevi, od koder je Janja Sodja imela živi vklop v oddajo, drenjal za vstopnico. Pa sem jo dobil. Gostje so v tisti oddaji bile Helena Blagne in neke britanske punčare, ki so oponašale Spice Girls. Ponarejeno — ampak zdelo se mi je, da sem del nečesa velikega. Tako kot vsem.

Se spomniš, kako je bilo, ko smo šli na Veselo jesen? Se spomniš, kako je bilo, ko so odprli Restavracijo Center? Se spomniš, kako družabno je nekoč bilo na Sejmišču? Se spomniš, kako sva se urejala za Pajkov ples? Se spomniš, kakšna gneča je bila, ko so odprli City? Se spomniš, koliko snega je bilo nekoč na Zlati Lisici?

Velikopoteznost je ostala. Dokler …

Oddaja se je vmes preimenovala iz Poglej in zadeni v Planet In ter potem še v Super Pop. Zamenjala je tudi prizorišče in televizijo, a velikopoteznost je ostala.

Dokler se nekega dne ni vse skupaj sesulo. Pa še sam ne vem zakaj. Verjetno zato, ker se to pač zgodi z zgodbami, ki postanejo prevelike.

Kdo ve, kdo vse bi še danes nastopal v Mariboru, če bi držali tempo. Tako pa smo veseli, če malo več ljudi na kupu zbere kakšna dalmatinska klapa.

Grenko-sladek je občutek, ko mladiču pripoveduješ o velikih zgodbah mesta. Ponosen si in hkrati otožen, ker ni več veliko pokazati. Preteklik. Ta presneti mariborski preteklik. Se spomniš, kako je bilo, ko smo šli na Veselo jesen? Se spomniš, kako je bilo, ko so odprli Restavracijo Center? Se spomniš, kako družabno je nekoč bilo na Sejmišču? Se spomniš, kako sva se urejala za Pajkov ples? Se spomniš, kakšna gneča je bila, ko so odprli City? Se spomniš, koliko snega je bilo nekoč na Zlati Lisici? Se spomniš, kako polna je bila promenada na Lentu? Se spomniš, kako smo se rihtali za Yucatan? Se spomniš, ko smo še hodili v Vienno? Se spomniš, ko smo leteli z letališča? Se spomniš, ko smo stali na Ezl eku? Se spomniš, ko smo stali v vrstah pred Kinom Partizan? Se spomniš, ko si padla v Samsari? Se spomniš, kako pijana si bila na koncertu Radia City? Se spomniš, ko si plaval na kopališču TAM? Se spomniš, ko sva še imela službo? Se spomniš, se spomniš, se spomniš.

Jugoslovanski Liverpool. Maribor, mesto spominov. Mi vsi pa še živi.

To mesto je veliko več od tega. Mariborčani nismo lahki ljudje. Ko nas spraviš v kot, ugriznemo. Ko nas podreš na tla, vstanemo. Spet in spet. Nekje vmes pa plavamo v spominih. A ko nam daš priložnost, smo sijajni.

Plavamo v spominih

Ne prenesem obšankovske MB patetike, polne mokrih floskul o Dravi, ki teče in odnaša. O špricerjih pozabe in vinskih kleteh upanja. O vijoličastem ponosu, vstajniškem herojstvu in pijanih lokalpatriotskih ljubezenskih izlivih, kjer se vsak stavek na silo začne s “čuj” in konča “s srcom”.

To mesto je veliko več od tega. Mariborčani nismo lahki ljudje. Ko nas spraviš v kot, ugriznemo. Ko nas podreš na tla, vstanemo. Spet in spet. Nekje vmes pa plavamo v spominih.

A ko nam daš priložnost, smo sijajni. Kot smo bili nazadnje na koncertu 2Cellos pod Pohorjem, prvem zares velikem podvigu po Poglej in zadeni ali obisku papeža, odprtju EPK in Ligi prvakov.

Tisti večer ni bilo preteklika. Samo čudoviti tukaj in zdaj. In vznemirljiv jutri na obzorju. Ker trdno verjamem, da je moje mesto mesto prihodnosti. Grafiti na starih zidovih nikoli ne lažejo.

[Fotografiji: Igor Napast]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE