Nauk Drugega tira za otroke: Laganje in zavajanje se splača

27.9.2018 / 06:08 1 komentar
Zakaj so Cerar, Gašperšič, Leben, Dragonja vztrajali pri vstopu Madžarske v 2TDK in ji ponujali kar 255M€ vredno darilo?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Končno so tudi mediji odkrili — po preverjanju na Evropski komisiji —, da so glavni akterji iz zgodbe o Drugem tiru zavajali javnost, da je za pridobitev evropskih sredstev in s tem za zaprtje finančne konstrukcije projekta nujno potreben finančni vložek Madžarske.

Kot sem večkrat napisal, vključitve zalednih držav kot sofinancerk projekta nihče ni zahteval. V prijavi za pridobitev sredstev je bilo treba dokazati samo to, da ima projekt “regionalni vpliv”.

Slovenska vlada bi to lahko dokazala s pismi podpore teh zalednih držav — ki bi jih lahko dobila — ter z izračuni povečanja pretovora in ekonomskih koristi tudi za zaledne države. Tudi to bi bil mačji kašelj s preprosta cost/benefit analizo.

Ključni vprašanji sta torej, zakaj so najvišji vladni predstavniki vztrajno zavajali javnost, da je potrebna vključitev Madžarske v finančno konstrukcijo — in zakaj so Madžarski zato tako velikodušno obljubljali darila.

Timeo Danaos et dona ferentes

Prvo darilo je visok finančni donos. Madžarsko sofinanciranje bi bilo neke vrste kredit, za katerega bi Madžarski v naslednjih 40 letih plačevali letni donos 4,5%. Če bi namesto tega izdali državne obveznice na 30 let po 2-% obrestni meri, bi samo za obresti plačali za 255 milijonov evrov manj, kot bi plačali Madžarski. Madžarska bi trej v tem projektu dobila super darilo v vrednosti 255 milijonov evrov.

Tu so še ozemeljska in druga darila, o katerih so se naši vladni predstavniki tajno pogajali z madžarskimi. Po poročanju Siola [februarja letos, op. Fp] recimo tole:

“Madžarska v zameno za finančni vložek 200 milijonov evrov v podjetjeu 2TDK v upravljanje za 99 let [dobi] zemljišče ob krožišču na Serminu. Gre za pet hektarjev veliko zemljišče, ki leži zunaj Luke Koper, a je zajeto v prostorski načrt luke. Madžari naj bi po nekaterih informacijah tam hoteli graditi logistični terminal.”

“Prav tako smo poročali, da Madžari v zameno za 200 milijonov evrov preigravajo možnost vstopa v Luko Koper, sorazmerni delež madžarskega prevoznika Gysev pri tovornih prevozih med Koprom in Madžarsko, gradbene posle za madžarska gradbena podjetja ter okrepitev poslovnih povezav med Koprom in logističnim centrom, ki naj bi ga gradili pri Blatnem jezeru.”

Madžarsko sofinanciranje bi bilo neke vrste kredit, za katerega bi Madžarski v naslednjih 40 letih plačevali letni donos 4,5%. Če bi namesto tega izdali državne obveznice na 30 let po 2-% obrestni meri, bi samo za obresti plačali za 255 milijonov evrov manj, kot bi plačali Madžarski.

[bla-bla-bla]

Zakaj so torej nekdanji predsednik vlade Miro Cerar, nekdanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, nekdanji državni sekretar Jure Leben in nekdanji direktor podjetja 2TDK Metod Dragonja zavajali javnost glede nujnosti vključitve Madžarske v finančno konstrukcijo? Zakaj so bili pripravljeni plačati tako visoko ceno?

“Nekdanji generalni direktor družbe 2TDK Metod Dragonja [je izjavil], da kapitalskega vložka Madžarske pri projektu ni več mogoče izločiti.”

“Če bi se [Madžarska] umaknila, [bi morala] Slovenija zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov za projekt [in] vrniti 109 milijonov evrov evropskih sredstev.”

“Jure Leben [je izjavil], da bi Slovenija brez sodelovanja Madžarske prejela manj evropskih sredstev [in da] bi bile naše vloge pri evropskih institucijah slabše ocenjene, s čimer bi recimo od EU dobili manj denarja.”

“[Miro Cerar pa je marca letos izjavil], da smo šli v takšno finančno konstrukcijo zato, ker je to najmanjša možna obremenitev davkoplačevalcev [in da] pri drugem tiru še vedno verjame v strateško partnerstvo z Madžarsko.”

Teorije zarote in trivialna resničnost

Seveda lahko tukaj razvijemo nekaj teorij zarote in različne korupcijske zgodbe. Vendar je zgodba najbrž bistveno bolj enostavna.

Po moji oceni je vlada hotela upravičiti model gradnje prek prek projektnega podjetja 2TDK d.o.o. in ne tako, kot se gradijo vsi drugi odseki na železniški infrastrukturi.

Model projektnega podjetja je bil uporabljen zato, ker so hoteli pridobiti zasebnega partnerja. Ko jim to ni uspelo, so se zapletli z Madžarsko, iz tega pa se nato niso mogli ali hoteli izvleči. Verjetno zato, ker so v Bruslju ves čas prodajali zgodbo o sofinanciranju iz sosednje države, nato pa niso hoteli priznati, da to ekonomsko ni smiselno in da je praktično neizvedljivo.

Moralni nauk te zgodbe je, da se nepoštenost splača. Omenjenim akterjem zgodbe je z zavajanjem javnosti in pristojnih evropskih organov dejansko uspelo pridobiti evropska sredstva — ki pa bi jih sicer lahko pridobili tudi brez laganja in zavajanja, če bi februarja 2015 projekt prijavili na razpis za evropska sredstva v okviru nacionalne kohezijske ovojnice CEF. V njej je bilo za Slovenijo rezerviranih skoraj 160 milijonov evrov.

In drugič, vsaj trem od omenjenih se je zavajanje domače in bruseljske javnosti tudi osebno splačalo. Cerar je presedlal na položaj ministra za zunanje zadeve. Leben je napredoval na mesto ministra za okolje in prostor. Dragonja je napredoval na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za finance. Ne dvomim, da se bo tudi za Gašperšiča našla dobro plačana funkcija.

Vsaj trem se je zavajanje domače in bruseljske javnosti tudi osebno splačalo. Cerar je presedlal na položaj ministra za zunanje zadeve. Leben je napredoval na mesto ministra za okolje in prostor. Dragonja je napredoval na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za finance. Ne dvomim, da se bo tudi za Gašperšiča našla dobro plačana funkcija.​

Kdo je pa potegnil kratko?

Na drugi strani pa so vsi, ki so lažem in manipulacijam prejšnje vlade javno nasprotovali, potegnili kratko. Mnogi so izgubili službe. Drugi so prišli na črno listo pri kandidiranju za projektne razpise in utrpeli materialno škodo. Tretji, finančno neodvisni, so bili deležni blatenja in oškodovanja imena in ugleda.

Če torej učite otroke, da sta laganje in nepoštenost ne samo neprimerni, ampak da se na dolgi rok tudi ne splačata, se zamislite. Naši politiki dajejo vašim otrokom popolnoma drugačen zgled. Iz njihovega ravnanja dobijo drugačen moralni nauk: da se laganje in nepoštenost — vsaj politikom — še kako splačata, zoperstavljanje temu pa ne.

Kolizija z drugimi pravnimi akti

Žrtev te vladne ignorance je prav drugi tir, katerega gradnja se še vedno ni začela in se ne more začeti. Če bi nas vlada poslušala že januarja 2015, ko smo s kolegi v študiji pokazali, da je najbolj primeren in ekonomsko najbolj smiseln model financiranja gradnje Drugega tira javno financiranje, bi se izognila vsem kasnejšim kolobocijam in bi se tudi gradnja drugega tira lahko začela najmanj tri leta prej, kot se bo dejansko začela zdaj.

Danes se gradnja Drugega tira ne more začeti, ker je vlada uporabila napačen model investitorstva (s podjetjem 2TDK) in ga uzakonila — zaradi česar smo nenazadnje imeli kar dva referenduma.

Problem tega zakona je v tem, da ni operativen. Podjetje 2TDK d.o.o. ne more začeti z gradnjo, dokler nima koncesije za gradnjo — koncesije pa ne more dobiti, ker bi vlada s tem zašla v kolizijo z drugimi pravnimi akti.

Nenagradno vprašanje

Nenagradno vprašanje je, ali bo vlada takšno rešitev uporabila ali pa bo še naprej trmasto z napačnimi potezami zavlačevala z gradnjo drugega tira. S tem bo naredila veliko gospodarsko škodo slovenskemu gospodarstvu in škodila interesom države. 

Pretovor Luke Koper ne more normalno rasti, ker je omejena s kapaciteto sedanjega edinega tira (kapaciteta bo zasičena naslednje leto) in ker se bo tovor začel preusmerjati drugam. Če bi se gradnja Drugega tira začela naslednje leto, bi se ta lahko začel ekonomsko uporabljati šele leta 2027. To pa pomeni, da nas bo Avstrija za dve leti prehitela z gradnjo železniškega obvoza okrog Slovenije, ko se bo tovor začel potencialno preusmerjati iz Kopra v Trst.

Laganje in nepoštenost in posledično osebno okoriščanje se sicer splačajo — toda za družbo kot celoto je učinek negativen. Nisem pa prepričan, da bodo tudi naši otroci to zgodbo dojeli na tak način.


OpombaTekst je bil objavljen v sredo, 26. septembra 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Moralni nauk lažnivih akterjev iz zgodbe o drugem tiru: Nepoštenost se splača. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE