Nisem obula rdečih čeveljcev. Ali pa sem si jih še pravi čas sezula.

22.9.2018 / 06:08 2 komentarja
Poletja je konec. Ostalo je samo pri zagledanosti, kratki romanci. Njegovih sporočil ne berem več. Spim in jem normalno.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prejšnjič: Počutim se, kot da bom vsak čas zbolela. Ko ženske spoznamo moškega, ki bo za nas usoden, baje pogosto res zbolimo. Mogoče pa nas samo intuicija opozarja, da izbira ni prava in da je tveganje preveliko?

Oh, kdo bi vedel. Morda pa me pogum spet zapusti, ko bo konec poletja, in se bo moje srce umirilo.


Plesala sem manj kot eno poletje. Samo dober mesec. Nisem obula rdečih čeveljcev. Ali pa sem si jih še pravi čas sezula. Ne da si nisem upala odpreti srca, v resnici ga nisem želela. Teh igric se ne grem. Jaz sem na prvem mestu. 

Čeprav se občutek, da smo v nevarnosti, rad pomeša s pozitivnimi občutki — kot da bi nas nekdo testiral —, nas zagotovo ne vara. Tako da sploh ne vemo, kaj je res in kaj ne.

Hočem stremeti k popolnosti

Nevarnost je privlačna, strastna, razburljiva. Vem, da je še nisem prerasla — in je morda nikoli ne bom. Morda me bo vedno privlačila in morda se ji bom jaz vedno znova in znova upirala. Ker vem, kaj je prav in kaj narobe. Ker si želim biti srečna. Ker hočem stremeti k popolnosti. Čeprav je ne morem doseči, ji bom z vsakim korakom bližje.

Kako se je končalo? S plesom sredi ulice ob šestih zjutraj, ko mi je rekel, da se dva tako nora človeka kot midva težko srečata.

Zame pa se je končalo takrat, ko me je na silo potegnil k sebi. Za trenutek sem stopila proč od njega. Pogledal me je v oči in vprašal, če se sploh kdaj lahko osvobodim lastnega nadzora. Ga bom kdaj ubogala? Po njegovo — ali pa nič. 

Tega se ne grem. Ravno nadzora nočem prepustiti drugemu.

Čeprav mu tega nisem povedala. Le zakaj bi mu? Kdo pa je on? Čeprav sem vedela, da bi mu lahko prepustila nadzor. A ne ravno njemu. Cena, ki bi jo zahteval, bi bila previsoka. Čeprav bi v zameno dobila vse, kar si od življenja želim. Takoj zdaj.

Vleče me k njemu, ampak …

Težko se upiram, ko ga vidim, ker me vleče k njemu. Ampak bolj kot bi se mu približevala, težje bi odšla. V enem mesecu sem o njem vedela v resnici samo to, kar sem prebrala v časopisih. Vem, da se v njem skriva nekaj zelo dobrega.

Ker če sem obupala nad Lukom, zakaj bi si nakopala še enega takega ali še hujšega? Verjetno še veliko hujšega. 

Sam me je opozoril na to. Da je prestar, da bi se spreminjal in čistil in si lizal rane.

Morda je hotel, da ga prosim, naj to naredi. Da ga prosim, če mu lahko pomagam. In morda sem za trenutek res začutila, da bi to celo rada ali morala storiti.

Kdo bo potegnil kratko

Ampak zakaj? Zakaj bi mu pomagala? Ob takem človeku nihče drug ni pomemben razen njega. Daje ti vse, kar rabiš in želiš, dokler si to, kar od tebe pričakuje. Zabavna, pametna, prijetna, nasmejana. Njemu v podporo in pomoč. V slabih trenutkih pa ga ni. Pravzaprav ga ni nikoli, če si sam tega ne želi. To je povedal že takoj. Posredno in neposredno.

Čeprav sem odprta do marsičesa, od svojih vrednot in nazorov ne odstopam. Iskrenost, vzajemnost, spoštovanje.

Mislila sem, da to ima. In morda res ima — ampak sem samo sebe v procesu zaljubljanja ustavila. Ostalo je samo pri zagledanosti, kratki romanci. Njegovih sporočil ne berem več. Spim in jem normalno.

Rada bi mu samo še povedala, da je lepo ljubiti in živeti svobodno — ampak ko ti začne škodovati, postane težko. Srce, strahove in negativne plati je treba z nekom deliti. Pa tudi pozitivne. Imeti nekoga za eno, drugega pa za drugo na dolgi rok ni možno, ne da bi nekdo potegnil kratko.

In jaz je že ne bom.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE