Zaustavimo prekarizacijo. Nekaj povsem nekomunističnih predlogov.

21.9.2018 / 06:10 Komentiraj
UTD. Regulacija trga dela. Omejitev outsourcinga. Izenačitev obdavčitev za vse statuse. In politični konsenz, seveda.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kot sem pisal v torek v prispevku o problematičnosti prekarizacije, je naraščajoči trend prekarizacije treba zaustaviti in obrniti v nasprotno smer z regulacijo trga dela. Vendar samo regulacija ne bo dovolj, potrebne bodo tudi druge ekonomske politike.

Kot izhodišče za razmišljanje in diskusijo v nadaljevanju podajam skico ukrepov proti trendu prekarizacije.

Aja, v izogib obtožbam, da sem komunist, naj samo povem, da so ukrepi precej skladni s priporočili Mednarodne organizacije za delo (ILO) s sedežem v Ženevi (Policies and regulations to combat precarious employment, 2011). Kolikor vem, ta ni podružnica Komunistične internacionale.

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je eden izmed načinov, kako s splošno zagotovitvijo minimalnega dohodka v višini minimalnih življenjskih stroškov zmanjšati potrebo po angažiranju ljudi v nedostojno plačanih službah in v nedostojnih delovnih razmerah.

Vendar se v zvezi z UTD pojavljata dva temeljna problema.

Prvi je ta, da ne vemo, v kolikšni meri bi UTD zmanjšal ali celo eliminiral motivacijo za delo v službah, ki sicer zahtevajo nižje kvalificirano, slabše plačano delovno silo, vendar so za delovanje družbe nujne — od komunalnih storitev in gradbenih del pa do vrste del v gostinstvu in turizmu, čistilnih, varnostnih in negovalnih storitev itd.).

Kdo bi opravljal ta dela, če domači prebivalci ne bi bili motivirani? Kakšne implikacije ima morebitno povečano priseljevanje tujih delavcev za nacionalno sestavo in dolgoročno socialno in politično stabilnost družbe?

Zato bi bil potreben premišljeno zasnovan, nekajleten pilotski projekt UTD, ki bi dal odgovore v zvezi s sprejemljivostjo UTD.

Politični konsenz

Drugi problem pa je, da UTD zahteva visoke proračunske izdatke. Zato je treba zagotoviti dolgoročne in stabilne finančne vire (s povečanjem davčne osnove, obdavčitvijo sladkih pijač in vina, nepremičnin, prodaje multinacionalk, minimalno stopnjo davka na dobiček, s povečanjem premoženja v lasti države v demografskem ali kakšnem drugem skladu in dolgoročnih donosov od državnega premoženja itd.).

Vse to zahteva najprej politični konsenz, potem pripravo ukrepov, nazadnje pa še implementacijo.

Zato se morebitna uvedba UTD objektivno pomika v ne tako bližnjo prihodnost. Problem prekarnosti pa je akuten zdaj in ga je treba zajeziti zdaj, ne šele čez pet, deset, petnajst let. Zato so kratkoročno in srednjeročno potrebni drugi ukrepi ekonomskih politik.

Regulacija

Regulacija je ključna. Treba je izenačiti vse oblike dela, tako z vidika delovnih pogojev kot tudi plačila in obdavčitve.

Prekarizacija se kaže kot velik delež zaposlitev za določen čas, agencijskega in študentskega dela, dela po podjemnih pogodbah ter v različnih pravnih statusih zaposlitve (samozaposlitev, samostojni kulturni delavci, s. p. itd.) in različnih obdavčitvah posameznih statusov.

Ukrepi, ki jih je treba preučiti, so naslednji:

  • omejitev trajanja dela za določen čas in avtomatsko preoblikovanje po treh mesecih (poskusne dobe) v zaposlitev za nedoločen čas (razen v primeru časovno omejenih projektov);
  • omejitev zaposlovanja agencijskih delavcev na največ 5% celotnega deleža zaposlenih v podjetju;
  • preoblikovanje študentskega dela v zaposlitev za nedoločen čas s krajšim delovnim časom in z vsemi pravicami in obveznostmi, ki sledijo iz redne zaposlitve;
  • izenačitev plačila za vse vrste zaposlitve — neglede na status —, vključno z agencijskimi delavci (v skladu s splošno kolektivno pogodbo), in uvedba sprotnega nadzora FURS in inšpekcijskih služb nad izplačili;
  • izenačitev obdavčitve vseh zaposlitvenih statusov, kar pomeni konec izogibanja plačevanju polnih socialnih prispevkov z minimalnimi vplačili v socialne blagajne. 

Tem spremembam bo treba prilagoditi delovnopravno zakonodajo tudi glede pogojev odpuščanja v smeri sistema fleksibilne varnosti. Kar pomeni skrajšanje odpovednega roka in zmanjšanje odpravnin in izboljšanje aktivne politike zaposlovanja ter uvedbe javnih del na področju nege in oskrbe na domu in drugih področjih, ki bodo zagotavljala dostojno plačilo.

Treba bo prilagoditi tudi dohodninsko lestvico in zmanjšati kompresijo. Tako bi poenotenje zaposlitvenih statusov manj prizadelo tiste, ki  pri nekaterih vrstah zaposlitve danes izkoriščajo ugodnejše davčne pogoje. K temu spada tudi znižana obdavčitev 13. in 14. plače.

Spremembe bi seveda prinesle mnoge nevšečnosti in negodovanja tistih, ki jim trenutna neenotna ureditev različnih vrst zaposlitev ustreza. Vendar ne samo na strani delodajalcev, za katere bi to pomenilo povečanje stroškov dela, temveč tudi delojemalcev.

Manjše obveznosti do socialnih blagajn prekarno zaposlenim kratkoročno ustrezajo, čeprav jih dolgoročno to potiska v socialno bedo in v breme države. Dokler so različne oblike zaposlitve različno delovnopravno in davčno urejene, bo vedno obstajala tendenca k zlorabi teh razlik in k prekarizaciji.

Pa še to:

Poleg UTD in regulacije je treba razmisliti tudi o naslednjih ukrepih:

  • Insourcing (omejitev outsourcanja določenih storitev (čistilne in kuhinjske storitve, varovanje, prevozi itd.) na zgolj 5% celotnega deleža zaposlenih v podjetju (podobno kot pri najemanju agencijskih delavcev). V javnem sektorju je to mogoče narediti takoj, privatni sektor pa je treba k temu spodbuditi z izenačitvijo stroškov dela različnih zaposlitvenih statusov in zakonske ureditve.
  • Oskrba in nega na domu kot javna dela, torej kot obvezna plačana služba za vse nezaposlene, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, pri čemer mora biti višina plačil urejena v skladu z ostalimi statusi zaposlitve.
  • Pospešitev dinamike rasti plač v skladu z rastjo produktivnosti (tripartitni dogovor). S tem bodo postopoma tudi nižje plačana delovna mesta, ki so danes pod pritiskom prekarizacije, zagotavljala dostojno življenje.
  • Usklajevanje rasti minimalne plače z rastjo minimalnih življenjskih stroškov ter rastjo produktivnosti.
  • Preučitev uvedbe davka na robote v primeru naložb, ki z avtomatizacijo in robotizacijo zmanjšujejo število delovnih mest.

Navedeni ukrepi, kot sem že povedal, so samo ad hoc skica za razmišljanje in za razpravo.


OpombaTekst je bil objavljen v četrtek, 20. septembra 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Ukrepi za omejitev prekarnosti: Prva skica. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE