Kolumne se pišejo same: Mesec dni sovražnega govora, rasizma, populizma

12.9.2018 / 06:08 1 komentar
Ni dovolj samo viti rok in vzdihovati: “Jejhata, jejhata, kako grozno! Kdo bi si mislil, da se lahko kaj takega zgodi.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

  • Avgusta je 68-letni Robert Chain iz Encina v Kaliforniji večkrat poklical v uredništvo časopisa Boston Globe in zagrozil, da bo pobil novinarje, ker gre za “sovražnike ljudstva”.
  • 24. avgusta je Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera, na Twitterju objavil ironičen komentar na napoved podjetnika Iva Boscarola, da se zaradi napovedanih sprememb davčne zakonodaje namerava preseliti v tujino. Po “novinarskem prispevku”, v katerem je Nova24TV Stepišnika opisala kot “pobalinskega komisarja”, se je med komentarji znašel tudi naslednji zapis uporabnika Borisa Ivicaka: “Šus v glavo takim izmečkom, ni vreden da pa slovenski zemlji hodi.”

Chemnitz, prijava, Salvini/Orbán

  • 25. avgusta je v Chemnitzu na vzhodu Nemčije prišlo do pretepa, v katerem je bil do smrti zaboden 35-letni Daniel H. Policija je kot osumljenca aretirala 23-letnega Sirca in 22-letnega Iračana. V dneh, ki so sledili, je v Chemnitzu prišlo do množičnih demonstracij skrajne desnice, ki jih je organizirala Alternativa za Nemčijo v sodelovanju z drugimi skrajno desnimi grupacijami. Med neredi je prišlo do nasilja. Ranjenih je bilo več tujcev, ki so jih demonstranti lovili po ulicah.
  • 27. avgusta je odgovorni urednik Večera grožnjo s smrtjo prijavil mariborski policiji.
  • 28. avgusta sta italijanski notranji minister Salvini in madžarski premier Orbán za svojega glavnega političnega nasprotnika označila francoskega predsednika Macrona. Ta se je z njima strinjal in napovedal, da ne bo popuščal v obrambi pred nacionalizmom in sovražnim govorom v Evropi.

Naslovnica, Pahor, SBC

  • 30. avgusta je ameriški Zvezni preiskovalni urad aretiral Roberta Chaina zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja pošiljanja “grozečih sporočil”, za katero je predvidena kazen do pet let zapora.
  • Istega dne je tednik Demokracija na naslovnici objavil fotografijo belega ženskega telesa, ki ga grabijo črne roke in jo opremil z naslovom Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev. Naslovnica je sprožila val protestov in obsodb.
  • Medtem ko so mnogi v naslovnici prepoznali sovražni govor, so iz Urada predsednika Republike Slovenije sporočili, da se predsednik “vedno vzdržuje komentiranja medijev, da mu ne bi očitali poseganja v svobodo govora in tiska”. V sporočilu so tudi poudarili “predsednikova znana stališča o nujnem medsebojnem spoštovanju”, a žal brez pojasnila, kdo naj bi v tem konkretnem primeru spoštoval koga. Demokracija je svoje spoštovanje kulture nestrpnosti ponovno izkazala že v naslednji številki z izrazito homofobno naslovnico.
  • V prvih dneh septembra so predlogi davčnih sprememb, ki so bile na pobudo Levice dodane v koalicijsko pogodbo in ki so tako razjezile podjetnika Boscarola in še nekaj njegovih kolegov, postali predmet žolčne razprave v medijih in na družbenih omrežjih. Ta je kulminirala v javnem pismu slovenskega podjetniškega kluba, katerega vodstvo se je bridko pritožilo nad “hujskaškim tonom, širitvijo neresnic, nespodobno politično kulturo, populizmom, tendencioznostjo in predvsem nedopustnim sovražnim govorom do podjetnikov”.
  • Po objavi pisma je Borut Pahor predstavnike podjetniškega kluba nemudoma povabil na sestanek v predsedniško palačo.
Kritika s strani podjetnikov je po definiciji glas razuma, kritika njihove kritike pa sovražni govor, katerega žrtve so promptno povabljene v tople nedri predsedniške pozornosti in zaščite.

Merklova in Šiškova

  • 3. septembra je nemška kanclerka Angela Merkel ostro obsodila skrajno desne nemire v Chemnitzu. Istega dne se je na koncertu proti rasizmu, organiziranem pod geslom “Nas je več”, zbralo več kot petdeset tisoč ljudi. Koncert, ki ga je javno podprl tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, se je začel z minuto tišine v spomin na umorjenega Daniela H.
  • Prvi teden v septembru so se na spletu pojavili posnetki s sekirami in polavtomatskim orožjem oboroženih uniformirancev z zakritimi obrazi in pivskimi trebuhi, ki so se v zadnjem času urili v štajerskih hostah. Ko se je izkazalo, da za to paravojaško formacijo stoji Andrej Šiško, nesojeni predsednik Republike Slovenije in samooklicani komandant oboroženih sil štajerske dežele, se je zganila tudi politika in celo zadevo obsodila in obžalovala. Slovenska policija je 6. septembra Šiška pridržala zaradi suma storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Nedri predsedniške zaščite

Nekatere kolumne se napišejo same. Pa vendar naj še sam dodam misel ali dve.

Najprej glede davkov.

Razprav, tudi žolčnih, glede davčne politike, interesov gospodarstva, potreb javnega sektorja in socialne države nimamo samo pri nas. Podjetniki imajo seveda legitimno pravico, da zagovarjajo svoje interese, a enako pravico je treba priznati tudi tistim, ki zagovarjajo interes javnega sektorja in socialne države, tudi če se ne strinjamo vedno z njihovo retoriko ali vsemi argumenti. In pri tem ne pozabimo, da smo socialno državo kot vrednoto zaščitili v 2. členu ustave.

Davčna politika in redistribucija sta ideološka tema par excellence, ki je v središču političnih spopadov na vsakih volitvah v vsaki demokraciji. A pri nas ideoloških tem in delitev ne maramo. Namesto da bi iskali ravnovesje, ki najbolje odraža javni interes — ki seveda vključuje zagotavljanje pogojev za konkurenčno gospodarstvo —, ideološke delitve “presegamo” tako, da smo iz ene izmed opcij, ki zagovarja logičen, a parcialen interes, naredili državno religijo in test patriotizma.

Kritika s strani podjetnikov je tako po definiciji glas razuma, kritika njihove kritike pa sovražni govor, katerega žrtve so promptno povabljene v tople nedri predsedniške pozornosti in zaščite.

Ne moremo in ne smemo se pretvarjati, da med toleriranjem sovražnega govora, rasizma in nacionalističnega populizma na eni strani in lomastenjem oboroženih zamaskirancev po slovenskih hostah na drugi strani ni prav nobene vzročne zveze.

Po službeni dolžnosti

A v teh nedrjih očitno ni prostora za vse. Za žrtve sovražnega govora že ne. Ko gre za rasizem, nestrpnost, homofobijo, se sodeč po sporočilu njegovega urada predsednikova pozornost usmeri drugam — v strah pred očitki, da posega v svobodo govora in tiska.

Naj predsednika nemudoma potolažim: te skrbi so popolnoma odveč. Obsodb nesprejemljivih, žaljivih, rasističnih, homofobnih, antisemitskih in podobnih izjav — pa čeprav so bile objavljene v medijih — ni mogoče razumeti kot poseganje v svobodo govora ali tiska.

Še več! Ker gre za napad in spodkopavanje ustavno zaščitenih vrednot, je to celo nekaj, kar bi od predsednika Republike pričakovali. Že po službeni dolžnosti, če želite. Če potrebuje navdih, naj skoči na nemško-francoski vlak.

Vzročna zveza

Daleč od tega, da bi predsednika odvračal od skrbi za svobodo medijev. Če je ta iskrena, potem mu v današnji Sloveniji žal ne primanjkuje priložnosti, da jo dokaže.

A spet ne bo šlo zgolj s tišino. Moral bo pokazati moralno avtoriteto, etično držo in jasna stališča. Recimo takrat, ko nekdo uredniku zagrozi s “šusom v glavo”. Ali takrat, ko predsednik stranke novinarke zmerja s prostitutkami. Ali morda takrat, ko pisateljica in kolumnistka v kuverti prejme grozilno pismo in bel prah. Recimo.

Kako bo policija ukrepala v zvezi s prijavo grožnje s smrtjo odgovornemu uredniku Večera, še ne vem. Je pa v primeru štajerskih brambovcev — vsaj zaenkrat — profesionalno opravila svoje delo. A to v ničemer ne zmanjšuje odgovornosti politike. Ni dovolj le viti rok in vzdihovati: “Jejhata, jejhata, kako grozno, kdo bi si mislil, da se kaj takega lahko zgodi.”

Ne moremo in ne smemo se namreč pretvarjati, da med toleriranjem sovražnega govora, rasizma in nacionalističnega populizma na eni strani in lomastenjem oboroženih zamaskirancev po slovenskih hostah na drugi strani ni prav nobene vzročne zveze.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v torek, 11. septembra 2018, pod naslovom Ali je pilot v letalu?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom in avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE