Ko še nisem vedla, da bom pušnila total

10.9.2018 / 06:08 2 komentarja
Tekmovanje rajca. Kdo bo koga nadvladal. Psihična tekma, ljubezenska tekma. Vse je tekma. In noben ne mara izgubljat.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zadnje cajte sem skoz neki prisiljena gledat šport. Plavanje, fuzbal, tenis, plezanje, kr vse. Pri plavanju komentiram, da kok mejhne sise majo ženske. Pri fuzbalu kritiziram frizure modelov, k se gonijo za žogo. Pri tenisu gledam, kakšno oblekco se bo spet spomnila Serena nosit.

Zdej sem že tko natrenirana, da sem napovedala, da bo Olimpija proti ne em komu 3:0, pol pa naslednjo spet Olimpija al neki 1:1. Modelu zraven mene se tok cufa, da sem mela prepoved gledat Olimpijo. Pol je blo pa kao kr takoj spet 5:0. Sam zato, ker mene čarovnice ni blo zraven.

Majke mi, še enkrat mi rata, pa sam še stave začnem furat.

In tko včer vsa zapušena klepetam pri nekomu, na televiziji pa tenis. Vidim, da je Williamsovi spodrsnil jermen v stilu Johna McEnroja. Cel žur. O, tko bi pa jaz tud gledala šport. Boljš k Kardashianke, kjer se sam pičkari in pizdari.

Kako daleč bi šli?

Potem sem začela razmišljat, kako smo ljudje tekmovalni. Do kam bi šli zarad tega?

Jaz recimo sem zelo tekmovalna. Nisem pa sore loser. Ko sem vsa navdušena hodila na ping-pong z modelom, k špila dvakrat na teden resno v dvoranci, pa ma dva metra, in me je vsakič pojedel k kanto, sem sicer metala lopar naokol pa vse, ampak sem vedla, da je pač predober. Ko pa mi ga je končno uspelo premagat, sem mela tak smile okol ušes, k da sem ga glihkar fasala.

In ko pomislim kdaj sem nazadnje zares tekmovala v čemu, se spomnim Proznega mnogoboja. Cel dan sem brala tekst in poslušala Feeling Good od  Nine Simone.

In točno s tem komadom v ozadju možganov sem uletela na stage brat. Ko sem zmagala na predizboru v Ljubljani, sem kr nekak čutila, da bo finale moj. Pa nisem vedla, kaj bojo drugi brali. Ampak en tak feeling sem mela. In če bi bla druga al pa bog ne dej četrta, bi zasurlila, priznam. Ne bi šla sicer voditelju Pižami jebat vse po spisku, ampak bi šla s povešenim nosom na pir in joint: “A ne vidite, da sem bla jaz najboljša? Ueeee, mami!”

Sore loser

Mogoče sem pa vseen sore loser. Ljudje smo pač taki. Še živali tekmujejo. Ker lev ma večjo grivo in ker bo dal dol več pičk. Tekmovanje rajca. Kdo bo koga nadvladal. Psihična tekma, ljubezenska tekma. Vse je tekma. In noben ne mara izgubljat.

Zadnjič mi je frend razlagal, da nečakinja trenira to pa to in da hodijo kolerični starci tja pa pametujejo trenerju. Pa to bi jaz vse ven nagonila po hitrem postopku. Zdej bo en, k prvič vid smučke v lajfu, nabijal enmu, k mu je to kao stroka, da on zna pa boljš plug vozit in njegov sin bo naslednji Stenmark. In hodijo tja vsi prevzetni in kr grozijo neki pa budale iz sebe delajo. “Našga dejte notr, našga!”

Pa pizda, za koji kurac je trener? Spet na Googlu vse prebrali in evo nas. Pa če vidiš, da ma sine dve levi nogi, kaj turiš kuverte naokol? Pač ne bo Ronaldo. Vpiš ga na klavir pa upaj, da nima tud dveh levih roki. Sej nismo vsi za vse. Plus dret se na ta male: “Prvi morš bit! Prvi!” Ta bo ta prvi na tabletah pristal in čao zdravo od športa.

Belokranjske bele rute

Jaz sem bla na vseh krožkih in pizdarijah. Klavir so mi doma uturili in sem ga sovražila. Prste rajš juzam na drugačni tipkovnici. Badminton, jazz balet, folklora, plesat z enimi trakovi, met plesno skupino v šoli. Ni da ni. Vse mi dejte. Sej, pol so pa tablete pele.

Sam da smo mi takrat to vse sami hodili naokol in starci niso mel pravo glasanja sploh, kamoli me hodit gledat, kako se brukam. Za klavir jim je učiteljica sam še rekla: “Tole ne bo šlo. Sam še trpljenje.”

In se starca nista glih sekirala, ker sta mi nabavila pianino, ampak sta si rajš rekla, da bom pa pol v folklori ful razturala. Veš da. Tam smo mel neke belokranjske bele rute na buči, un plesalec me je pa tko zavrtel naokol, da sem že takrat vedla, kako je skadit joint, še preden sem ga res. Vse se mi je zameglilo v buči in to je blo to.

Pol so mi krožki dopizdili in sem šla rajš spoznavat real life. Tekmovat v druge sfere. Ko še nisem vedla, da mi tam nobena stava ne pomaga in da bom pušnila total.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE