Gonja proti Levici

10.9.2018 / 06:10 2 komentarja
Plaz mainstream neumnosti in desničarskega bevskanja, ki se je usul na Levico, nima nobene zveze z njeno realno močjo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Toliko posmehljivega, hudobnega, nesramnega, tendencioznega in že kar naravnost butastega, v veliki meri dobesedno izmišljenega natolcevanja, kot ga je bilo v zadnjem času izrečenega na račun Levice, verjetno nismo slišali še nikoli o nikomer in ničemer na slovenski politični sceni — morda z izjemo SDS in Janše, ampak v tem primeru je morda marsikaj od vsega celo res.

Zadnjič sem recimo prebral tole: “Edini pravi cilj Levice je Slovenijo spremeniti v novo Venezuelo in sprožiti veliki begunski val slovenskih državljanov iz Slovenije, podoben velikemu begunskemu valu, ki se zadnje mesece pospešeno vali iz Venezuele.”

Mi zna kdo povedati, v čem je razlika med Majo Sunčič in Matejem Šurcem?

Nekaj časa sem si prav beležil idiotizme, med kateri so nekateri pretendirali celo na faktičnost. A neglede na to je neverjetno, kako se je ljudem zaradi tega utrgalo in kaj vse si o Levici mislijo.

Največja nevarnost ever?

Govorijo, da so Mesec, Kordiš, Trček, Tašner Vatovec in Tomićka ekstremisti. Govorijo, da je Levica največja nevarnost, s katero se je Slovenija kdaj soočila. Govorijo, da bo Levica ponovno uvedla trdi socializem, če že ne komunizem.

Govorijo o pogromu Levice nad podjetniki na račun pravično neenakih, deprivilegiranih siromakov, beri: parazitov iz javnega sektorja in drugih iz sloja neinovativnih, neiznajdljivih, neprivatnih, nemenedžerskih, neinvestitorskih in drugih prisklednikov in pridaničev.

Tako imenovani oblikovalci javnega mnenja — od etabliranih pa do alt-right medijev in tistih, ki si kompetentnost, relevantnost in vpliv kupujejo s stevilčnostjo enako mislečih v svojem mentalnem vrednostnem balončku na družbenih omrežjih — očitno ne poznajo bolj pametne oblike državljanskega angažmaja, kot da se delajo paranoično zaskrbljene zaradi ene malo drugačne in predvsem netrendovsko in nesramežljivo levičarske parlamentarne stranke.

Odkod ta strah in sovraštvo do stranke, ki ji je nekako uspelo pridobiti večji vpliv, kot bi ji ga glede na procent glasov na volitvah in na pozicijo v političnem spektru pripisali?

Plaz mainstream neumnosti in predvsem samoumevnostnega desničarskega bevskanja, ki se je usul na Levico, nima nobene zveze z njeno realno močjo in z vplivom, ki bi ga lahko dejansko uveljavila ali celo vsilila. Strah pred Levico, že kar sovraštvo do Levice je posledica nečesa drugega.

Koalicijska kolobocija

O kolobociji zaradi koalicijske pogodbe, v kateri je omenjena napoved višje obdavčitve podjetnikov, je vse povedal ekonomist Jože P. Damijan: da Slovenija s svojo nizko stopnjo neenakosti in s svojimi podpovprečno visokimi davki ni niti kapitalistični niti socialistični eksces — in da je Levica samo reakcija na ekscese gospodarstvenikov (predvsem GZS) in medijev, “ki uprizarjajo gonjo proti javnemu sektorju in javnim uslužbencem nasploh, predvsem pa proti socialni državi.”

A tudi če je Levica res samo ekscesna, socialna, socialistična reakcija na ekscese kapitalizma in (neo)liberalizma, to vendarle ne pojasnjuje dimenzij tega neverjetnega backlasha proti njim.

V čem je fenomen sesuvanja Levice in fantazmagoričnega napovedovanja katastrofične prihodnosti Slovenije po njeni zaslugi?

Ekscesnost gor ali dol

Razlogov je seveda več. Glavni je seveda nezaupanje v politični sistem, da ne rečem v parlamentarizem. Tako kot ne samo Levičini vročekrvni levičarji potencirajo potencialne ali celo imaginarne ekscese desničarstva, tudi desničarji multiplicirajo morebitne ekscese levičarstva. Če se danes z nekom ne strinjaš, to argumentiraš s pretnjo kataklizme, ki da nas bo doletela zaradi te in te stranke.

Stranka Levica je za desničarske mnenjske kolovodje grešni kozel, na katerega poskušajo obesiti vse najslabše, da bi prikrili lastno radikalizacijo, ki v imenu višjih ciljev suspendira ali vsaj relativizira demokracijo.

Ekscesnost gor ali dol, v tem smislu lahko Levici osebno samo ploskam. Toda po drugi strani je Levica — kar je ne samo zanjo res problem — po nepotrebnem moteča in strašljiva tudi za druge, politično neobremenjene male podjetnike, ki poskušajo pošteno živeti od svojega dela in ki jim nepremišljene izjave Levice vzbujajo bojazen, da jim bo država vzela še tisto malo, kar imajo.

Samo senzacionalizem

Resnici na ljubo, vse skupaj je samo mešanica političnega in državljanskega senzacionalizma.

Gonja proti Levici je resda posledica vzpona desnice in latentne, vedno bolj prezentne, normalizirane, gentrificirane, intelektualno komoditetne neoliberalne logike kot edino zveličavnega, samoumevnega ekonomskega reda.

Toda Levica si je za to kriva seveda tudi sama. Levici manjka občutek za realnost, predvsem pa ji manjka spoštovanja do ljudi, ki se v danih okoliščinah trudijo preživeti.

No, občutek za realnost manjka enim in drugim. To pravzaprav vsem manjka. V tem je problem, ne pa v odklonih, s katerimi eni poskušajo nevtralizirati odklone drugih in obratno. Tako družbe delujejo. In ne boste verjeli — tudi slovenska.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 9. septembra 2018, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE