Živinoreja ni škodljiva. Škodo bi povzročila ukinitev živinoreje.

9.9.2018 / 06:08 1 komentar
Nič me ne moti, če so ljudje vegetarijanci, vegani ali karkoli pač že jedo ali ne jedo. Vendar naj nam ne delajo škode.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pop TV nam je ta teden postregla s prizori razbitih stekel francoskih mesnic, ki so se jih lotili vegani. Pa ni bilo samo razbito steklo. Prodajalne so aktivisti polivali s krvjo in resno grozili mesarjem. Tudi s smrtjo. Ti so zahtevali zaščito od države.

Vegetarijance in vegane sem doslej imela za miroljubne sodržavljane, ki nikomur ne bi skrivili dlake ali lasu. Zato me pri teh borcih za ohranjanje življenja živali skrbi dejstvo, da jim z grožnjami s smrtjo po drugi strani za ljudi ni mar.

Ta teden sem kot zunanja sodelavka za komuniciranje Gospodarskega interesnega združenja mesne industrije Slovenije (GIZ) objavila prispevek v prilogi Financ Agrobiznis pod naslovom Opuščanje industrijske živinoreje je strel v koleno. To je bil odziv na pobudo na vladnem portalu predlagam.vladi.si za rešitev okoljskih zagat našega planeta z uvajanjem veganstva in krčenjem živinoreje.

Prehranske avtoritete

Nekateri mediji so se te teme sicer lotili, vendar nobeden od njih ni dovolj jasno povzel ključnega sporočila veganov. Ti namreč trdijo, da je varna samo prosto izbrana in skrbno nadzorovana veganska prehrana brez finančnih omejitev.

Ob tem se je treba vprašati, kako v družbo, ki se še vedno ubada z relativno nizkim BDP in minimalno plačo malo več kot 600€, uvesti način prehranjevanja, ki v strokovnih krogih velja za nevaren in drag način, ki si ga lahko privoščijo samo izbranci.

Zelo jasno stališče do tega je zavzelo veliko prehranskih avtoritet. Nemško prehransko društvo prepoveduje vegansko prehrano za dojenčke, odsvetuje pa jo nosečnicam, doječim materam, otrokom, mladostnikom, starostnikom in tistim, ki si zaradi finančnih omejitev ne morejo privoščiti rednega zdravniškega nadzora nad vnosom kritičnih hranil in ustreznih prehranskih dopolnil, pa odsvetuje.

Pobude drugače mislečih

Pobude drugače mislečih v demokratični družbi ne motijo, vendar morajo temeljiti na korektnih in dokazanih dejstvih.

Kapitalni predlog predlagateljev na vladnem portalu je, da je treba “industrijsko” živinorejo zakonsko stigmatizirati in ukiniti.

Prav ta način reje živali — pri katerem, roko na srce, ni veliko industrijskega — ima tudi v Sloveniji zasluge za to, da meso ni več hrana za elito. Danes si ga res lahko privošči skoraj vsak.

Meso in mesni izdelki omogočajo uravnoteženo dnevno prehrano — in to cenovno sprejemljivo in brez obiskov prehranskih svetovalcev in sintetičnih dodatkov, katerih dejanskega vpliva na zdravje še ne poznamo.

Statistika, statistika, statistika

Povod za ta predlog so domnevni škodljivi vplivi živinoreje na okolje, ki da prispevajo k podnebnim spremembam.

Seveda je težko zanikati dejstvo, da je prevelika koncentracija živali brez ustreznih okoljskih ukrepov grožnja okolju. Je pa dejstvo, da vsi veliki živinorejski obrati v Sloveniji že od leta 2013 izpolnjujejo evropsko direktivo IPPC — kar označuje družbeno sprejemljivo okoljsko normo.

Pri tem je treba vedeti, da živinoreja v Sloveniji (po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije, za leto 2018) k skupnim izpustom toplogrednih plinov prispeva manj kot 8% ali štirikrat manj kot promet.

Zato bi bilo ukinjanje živinoreje s slabo premišljenim dekretom prej strel v koleno kot pa rešitev okoljskih zagat.

Dejstvo je tudi, da svinjine v Sloveniji že zdaj pridelamo za manj kot tretjino lastnih potreb in da bi ukinjanje govedoreje povzročilo dokončno zaraščanje obsežnih travniških površin, kar bi bila resna grožnja travniškim habitatom.

Slovenija je pretežno gozdnata in hribovita dežela, ki razpolaga z okoli 2.300 m² kmetijskih zemljišč na prebivalca. Od tega jih je samo nekaj več kot 800 m² primernih za poljedelstvo, več kot 1.300 m² pa jih je mogoče izkoriščati predvsem z živinorejo.

Zaradi takšnih idej bi se torej odrekli več kot polovici vseh površin, na katerih se lahko sami oskrbujemo s hrano?

Brez živinoreje ali dodatnih posegov v fosilno dediščino naših zanamcev si je tudi težko predstavljati učinkovito poljedelstvo. Ta je nepogrešljiv faktor rodovitnosti tal, ki temelji na kroženju organskih substanc. To je eden od osnovnih principov trajnostnega kmetijstva.

Tuja svoboda in moje pravice

Seveda sem si s takšnim razmišljanjem nakopala bes in psovke veganov, ki jih širijo po socialnih omrežjih.

Parcialni interesi manjšin lahko škodujejo slovenskemu kmetijstvu, pri tem pa tudi ne morejo rešiti okolja. Podnebne spremembe lahko rešimo samo z globalnimi premiki — toda nasilno krčenje slovenske živinoreje k temu prav gotovo ne more prispevati.

Ima pa ta pobuda vladi še eno dimenzijo. Ukinitev živinoreje bi pripeljala v izpraznjenost podeželja, prenaseljenost mest, povečanje brezposelnosti, več uživanja umetne hrane — morda celo kar takšne v tabletah in tubah — in naredila ljudi manj zdrave in anemične.

Nič me ne moti, če so ljudje vegetarijanci, vegani ali karkoli pač že jedo (ali ne jedo). Tako tudi vsakomur dopuščam vso svobodo glede vere, spolne usmerjenosti itd. Vendar samo do meje, kjer se začnejo moje pravice.

No, pa me bodo spet popljuvali.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE