Reforma avtorske zakonodaje lahko ogrozi svobodo izražanja, odprti internet

7.9.2018 / 06:10 Komentiraj
Škodo, ki jo bo povzročila nova regulacija enotnega digitalnega trga, je težko predvideti — a lahko bi bila precejšnja.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Evropski parlament bo v sredo, 12. septembra na plenarnem zasedanju obravnaval in glasoval o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Pred tem je na zasedanju 5. julija zavrnil kompromisni predlog, ki ga je 20. junija sprejel odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve. To je nasprotnikom direktive vlilo nekaj upanja, da jim bo morda uspelo zaščititi pravice državljanov. Evropski poslanci pa so dobili dodatni čas za pripravo novih kompromisnih predlogov problematičnih členov.

Zagovorniki sporne ureditve so sredi ostre kampanje, v katere sklopu je konec prejšnjega tedna STA organizirala okroglo mizo o prihodnosti avtorskih pravic v EU. Na njej so svoje mnenje razlagali predvsem zagovorniki sporne direktive, medtem ko se njeni nasprotniki — razen predsednika Piratske stranke Slovenije, ki je bil član omizja — se v razpravo niso vključili.

Prisotni evropski poslanci (Franc Bogovič, Tanja Fajon, Lojze Peterle in Igor Šoltes) o podpori direktivi niso imeli enotnega mnenja. Nekdo iz publike jih celo naivno vprašal, ali so sploh brali isto besedilo.

Za spletno nevtralnost

Razlaga direktive je zahtevna in terja široko in poglobljeno znanje tako avtorskega prava kot regulacije tehnologij in digitalnih omrežij.

Reforma avtorskega prava ne bi smela posegati v svobodo izražanja in spletno nevtralnost. Zato v Forumu za digitalno družbo podpiramo evropsko kampanjo, katere namen je preprečiti sprejem spornih določb predlagane direktive.

Osredotočili smo se zlasti na 13. člen, ki bi v sedanji obliki lahko ogrozil svobodo izražanja. Na to je opozorilo več eminentnih mednarodnih strokovnjakov, med njimi posebni poročevalec Združenih narodov za svobodo izražanja David Kaye. (Več o tem na tej povezavi.)

Sporni 13. člen

Ne gre samo za deljenje memov, gifov, remiksov ter satire in parodije, kot poudarjajo zagovorniki spornih določb. Nova regulacija spletnih platform, kot jo predvideva 13. člen, predstavlja korak k preoblikovanju interneta kot odprte platforme za deljenje in inovacije v orodje za avtomatizirano spremljanje in nadzor njegovih uporabnikov.

Škodo, ki jo bo nova regulacija povzročila svobodnemu in odprtemu internetu, kot ga poznamo, je težko predvideti — a lahko bi bila precejšnja in bo odvisna od končnega besedila direktive ter njene implementacije.

Besedilo 13. člena je sprva predvidevalo, da bi spletne platforme morale vzpostaviti avtomatske sisteme — tako imenovane cenzorske filtre — za iskanje in odstranjevanje objav, ki kršijo avtorske pravice.

V zadnjem predlogu, ki ga je prejšnji teden predstavil poročevalec odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta Axel Voss, je bila neposredna zahteva za namestitev filtrirnih mehanizmov odstranjena, ohranjena pa je bila odgovornost spletnih platform za vsebino, ki jo na splet naložijo njihovi uporabniki.

Če bo sprejeta določba, ki bodo vodila v uvedbo filtrirnih mehanizmov, bo situacija še slabša kot zdaj, saj spletne vsebine, ki bodo domnevno kršile avtorske pravice, na splet sploh ne bodo naložene. Pred tem bodo morale prestati preverjanje s podatkovnimi zbirkami, ki jih bodo platformam dostavila medijska podjetja in drugi imetniki pravic.

Filtrirni mehanizmi

Spletne platforme v skladu z novim predlogom izvajajo javno priobčevanje spletnih vsebin (§1). Za priobčitev vsebin so odgovorne, razen če z imetniki pravic ne sklenejo pogodb oziroma pridobijo licence, ki bi pokrile odgovornost za vsebino, ki jo naložijo njihovi uporabniki za nekomercialno uporabo (§2).

Novi predlog 13. člena ne vsebuje več neposredne zahteve za implementacijo prvotnih ukrepov. V praksi pa platforme ne bi imele druge možnosti, kot da uporabijo filtrirne mehanizme, skupaj s pravili in pogoji, ki bi jim omogočali odstranjevanje uporabniških vsebin, da bi se izognile tveganjem odgovornosti.

S spleta že izginjajo nekatere strani

Kaj pomeni uporaba filtrirnih mehanizmov, smo videli nedavno, ko je s spleta izginilo več kot deset spletnih strani, kritičnih do reforme avtorske zakonodaje EU.

Med njimi sta bila tudi spletna stran kampanje proti reformi avtorske zakonodaje, ki opozarja, da predlagana zakonodaja daje prednost korporacijam na račun svobode izražanja, in zapis na blogu članice Evropskega parlamenta Julije Rada, ki velja za vneto nasprotnico spornih delov predlagane reforme. Spletne strani so bile odstranjene prav z avtomatskimi cenzorskimi filtri, ki so jedro spora v zvezi s 13. členom. (Več o tem na tej povezavi.) 

Žrtev avtomatskih filtrov je bila tudi ameriška nevladna organizacija EFF, ki je odkrila dodatne zlorabe sistema za odstranjevanje vsebin. Podrobnejši pregled je pokazal, da spletne strani zaradi domnevnih kršitev avtorskih pravic množično odstranjujejo. Imetniki pravic oz. posredniki v njihovem imenu to počnejo brez kakršnihkoli posledic in vsebine odstranjujejo iz iskalnih indeksov.

Na drugi strani se morajo prizadeti avtorji mukoma boriti za ponovno vrnitev neupravičeno odstranjenih strani v iskalne indekse in za svojo svobodo izražanja.

Zlorabe se lahko še nadaljujejo

Če bo Evropski parlament 12. septembra sprejel določbe, ki bodo vodile v splošno uvedbo filtrirnih mehanizmov, bo situacija še slabša kot zdaj, saj spletne vsebine, ki bodo domnevno kršile avtorske pravice, na splet sploh ne bodo naložene. Pred tem bodo namreč morale prestati preverjanje s podatkovnimi zbirkami, ki jih bodo platformam dostavila medijska podjetja in drugi imetniki pravic.

Upravičeno lahko domnevamo, da se bodo zlorabe sistema ne samo nadaljevale, ampak še okrepile, saj bodo imetniki pravic sistem odstranjevanja vsebin lahko še naprej nekaznovano zlorabljali.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v torek, 4. septembra 2018, pod naslovom Napovedana reforma avtorske zakonodaje bi lahko ogrozila svobodo izražanja in odprtost interneta. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE