Primer p. Strehovca: Prednost tepene, zasmehovane, podcenjene desne gverile

3.9.2018 / 06:10 1 komentar
Antiaborcionistični moralni fanatizem je sicer smešen. Smešno pa je tudi tožariti antiaborcioniste politiki in policiji.
NAROČI SE PRIJAVI SE

24kul.si je eden tistih spletnih portalov, ki jih ne bi niti opazil, kaj šele pogledal, če se ne bi vsake toliko po nemarnem znašli v središču pozornosti.

Gre za aktivistično katoliško platformo nasprotnikov splava — s simboličnimi fotografijami pištol, namerjenih v nosečniški trebuh —, ki jo je ustanovil p. Tadej Strehovec, generalni tajnik Slovenske škofovske konference in do pred nekaj dnevi tudi njen tiskovni predstavnik. Gre sicer za njegov privatni projekt, ki kao ni povezan s Cerkvijo.

No, Strehovec je zdaj v postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ker je lani na portalu objavil “seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov”.

Božji otroci, za božjo voljo!

Strehovčev inkriminirani seznam 163 inkriminiranih posameznikov in 13 pravnih oseb je identičen s seznamom podpisnikov pobude za zaščito ustavnih pravic žensk v Sloveniji.

Ti so pred dvema letoma in pol s peticijo, naslovljeno na predsednika, predsednika vlade, predsednika DZ, ministrico za zdravje, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in domnevno celo na policijo, protestirali proti pro life aktivistom zavoda Božji otroci, ki so pred ljubljansko porodnišnico 40 dni molili “za življenje” oz. “za prenehanje splava”.

Problem je seveda v tem, da ne gre za civilno tožbo prizadetih, ki so se znašli na seznamu, temveč za postopek, ki ga je sprožilo tožilstvo — “pod pritiskom abortivno-feminističnega-homo-lezbičnega-trans-queer lobija”, kot pravi Strehovec sam — v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Molitev nikomur ne škodi

Ko so se Božji otroci v začetku leta 2016 tako nesebično brigali za tuje otroke — ker jim pač ni dovolj, da oni sami ne delajo splava, ampak zahtevajo, da ga ne dela nihče —, sem napisal, da molitev nikomur ne škodi.

Antiaborcionistični moralni fanatizem se mi sicer zdi smešen, vendar ne mislim, da bi ga bilo treba zakonsko prepovedati ali kaj šele kazensko preganjati. Ravno tako smešno se mi namreč zdi politiki in policiji tožariti nasprotnike splava. Če pripadnike “abortivnega lobija” moti, da jih desničarji zmerjajo z “izrojeno levico”, naj vložijo proti njim civilno tožbo. Pa mir.

Ampak kaj hočemo. Svet je nor, Slovenija pa še bolj. Eni abortirajo nerojene otroke, drugi pa molijo, da tega ne bi več počeli. Tretji te ta pobožne prijavijo policiji, četrti pa te tretje tožibabe zmerjajo z izrodki.

In potem se še čudimo, da se ljudem iz principa ne ljubi rojevati otrok v ta nori svet in še bolj noro Slovenijo!

Splav in svoboda govora

Seveda pa ta primer presega vprašanje splava in svobode govora. Obtožba zaradi domnevnega sovražnega govora je za lase privlečena in bo mojem na sodišču tako ali tako padla.

Pa vendar! V čem je razlika med moralnim fanatizmom levičarskih dušebrižnikov in moralnim fanatizmom desničarskih, v konkretnem primeru pro life dušebrižnikov?

Na nivoju načel in zaskrbljenosti je seveda ni. Razlika med enimi in drugimi obstaja samo v metodologiji, natančneje rečeno v njihovih družbenih strategijah.

Levičarjem se zdi, da jim kot varuhom in zagovornikom tradicionalnih, podružbljenih pravic pripadajo privilegiji — recimo ta, da je objava sramotilnega seznama zagovornikov splava kaznivo dejanje, ki ga mora represivni aparat po defaultu sankcionirati.

Ko gre za njihovo stvar, levičarji vedno pričakujejo in terjajo pomoč establišmenta — in jo ponavadi tudi dobijo (če je v dotičnem primeru slučajno nimajo že od prej).

Kulturni boj

Vendar v tem kulturnem boju proti desničarstvu levičarji ne morejo zmagati, ker svoje nasprotnike silijo v podrejeni položaj ponižanih in razžaljenih — včasih celo upravičeno užaljenih — in deprivilegiranih, ki pa znajo prekleto dobro izkoriščati svoj status tepene, zasmehovane, defavorizirane, podcenjene gverile.

Tako bo zdaj Strehovec izpadel moralen in pameten samo zato, ker so nekateri hoteli na silo izpasti moralnejši in pametnejši od njega — in ker se ima država za tako moralno in pametno, da bo sodno odločala, kdo je bolj pameten.

Kar pa je seveda samo reklama zanj, za Cerkev, za fanatike pred porodnišnico — in za prepoved splava.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 2. septembra 2018, pod naslovom Primer Strehovec ali prednost tepene in podcenjene gverile. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE