Janez Janša Frankenstein: Gnusen fotošop pove več kot tisoč butastih besed

31.8.2018 / 06:10 6 komentarjev
J’accuse alt-right medije, da premikajo meje dovoljenega. Oni so tisti, ki postavljajo standarde na tem pokozlanem trgu.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Uredništvo Demokracije naj se Društvu novinarjev Slovenije zahvali za najmanj en prodani izvod več. Včeraj sem namreč kupil to smetje samo zato, ker me je zanimalo, kakšna za hudiča je naslovnica zadnje številke, zaradi katere se je DNS čutilo dolžno javno obsoditi “spodbujanje nasilja in nestrpnosti do migrantov v medijih” in medijski inšpektorat “pozvalo k ukrepanju”.

No, v bistvu se naj zahvali trafikantki, ki mi ni dovolila samo fotografirati naslovnice, ker sem hotel prišparati 3,10€. Ker tega se mi res ne ljubi brati. 

Skratka: na naslovnici vidimo od vratu do pasu fotografirano plavolaso mladenko — tako rekoč brezglavo alegorijo Slovenije ali Evrope —, ogrnjeno v belo srajco, ki razkriva eno ramo in oprsje. Vidimo tudi rob črnega, s čipko obšitega modrčka.

In po tej revi sega ne več ne manj kot sedem temnopoltih rok in kakor da trga z nje Vidkovo srajčico. Najpredrznejša roka oz. dlan pa ji otipava levo dojko.

Sedem šlatajočih rok

Pomota glede barve kože je izključena: roke so definitivno begunske, pardon: migrantske, torej nekavkazijske, ker se naslov glasi: Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev.

Nisem si mogel kaj, da ne bi tudi opazil, da je kar šest šlatajočih rok desnih in samo ena leva — in da imajo trije begunci na roki uro, trije prstan, eden pa zapestnico. Odveč je poudarjati, da je vse skupaj zanič fotošopano, če malo bolj podrobno pogledaš.

“Diktatura kulturnega marksizma”

Desničarsko trobilo, katerega solastnik in ustanovitelj je SDS, sem potem le prelistal, vendar bralcev ne bom mučil s povzemanjem in obnavljanjem vsebine.

Inkriminirana naslovnica je samo vizualizacija protibegunskega resentimenta, delanja panike zaradi domnevne islamizacije Evrope in šuntanja k uporu proti tako imenovani “diktaturi kulturnega marksizma”, kot zdaj po novem in prosto po Generaciji identitete imenujejo dosedanjo multikulturnost.

Nič takega, skratka, s čimer vsak dan okrepljene desničarske medijske brigade in vedno bolj izurjeni komandosi ne bi že kar dolgo operirali. Nič novega. Res pa je, da takšna diletantska naslovnica deluje veliko bolj bedno in smešno kot pa katerikoli, še tako nepismen tekst.

Moč štampe?

Smešno pa deluje tudi javna obsodba DNS. Smešno, ker lahko damo novinarski organizaciji še tako prav, pa vendar v njihovem protestu ne moremo videti nobenega smisla. DNS žal nima več avtoritete, ki bi njihovim opozorilom dala težo. Urednik revije Jože Biščak in predsednik stranke Janez Janša se lahko njihovim pripombam samo še režita.

Opozarjanje na te gnusobnosti pa je smešno še iz drugih razlogov. Ponavljam: ilustracija na naslovnici tiskane izdaje neke revije je samo ena od mnogih, premnogih vsebin, kakršnih je bilo v tisku in online in na televiziji in na družbenih omrežjih objavljenih že na tone.

Zakaj so se zapičili prav v to? Ker verjamejo v moč slike? Ali moč štampe? Se bojijo, da vizualije bolj kvarno vplivajo na javno mnenje? Da so bolj učinkovite? Ker gnusna fotomontaža pove več kot tisoč butastih besed?

”Hej, stari!”

In kaj naj bi v tem primeru naredil medijski inšpektor? Požugal Biščaku in mu rekel: “Hej, stari, pa ne moreš delat tako zanič naslovk! 5.000€ globe pa obvezno pošlji tehničnega urednika na tečaj likovnih komunikacij!”

Jasno je, da medijski inšpektor ne obstaja zato, da bi novinarjem in urednikom predaval o profesionalnih veščinah. Toda medijski inšpektor ne obstaja niti zato, da bi javnost ščitil pred desničarskim hujskaštvom.

Morda so mediji — eni in drugi, takšni in drugačni — res brezzobi tigri. Toda še bolj so brezzobi tigri novinarske organizacije in institucije, ki regulirajo in nadzirajo trg medijev.

Tako imenovana medijska krajina je popolna anarhija. Kar se kdo spomni, to gre skozi. Brez restrikcij, brez (samo)cenzure, brez omejitev.

J’accuse!

Mislili smo, da bo udeležencem na tem že tako ali tako premajhnem medijskem trgu šlo bolje — pa da bodo konzumenti njihovih izdelkov tudi zadovoljnejši —, če bo outletov in informacij in mnenj, po možnosti različnih, vedno več in več.

Mislili smo, da bo profesionalno vrednotenje medijskega prostora in eventualno sankcioniranje spornih medijskih pristopov bolj objektivno, učinkovito in pravičnejše, če bo poleg prej edinega cehovskega združenja nastalo še kakšno. 

Bridka pomota. V smislu avtoritativnosti in objektivnosti, zanesljivosti nista ne DNS ne ZNP danes vredna piškavega oreha.

Obtožujem tako imenovane alt-right medije, da korak za korakom premikajo meje dovoljenega, sprejemljivega, objavljivega. Oni so zdaj tisti, ki postavljajo standarde te vedno bolj pokozlane medijske krajine.

Sčasoma se bodo najbrž kolikor-toliko gentrificirali, celo naslovnice se bodo mogoče naučili delati, nalezli se bodo tudi intelektualizma, argumente sicer jebeš — ampak vseeno verjamem, da so desničarski mediji, ki se nam danes zdijo gnusni, v resnici mediji prihodnosti.

Po drugi strani pa obtožujem tako imenovane mainstream medije, da so s svojo dolgoletno profesionalno trmo, socialno zaverovanostjo v svoj prav in ideološko ozkostjo in netolerantnostjo omogočili vzpon desničarjev, ki se počasi, toda vztrajno, in neargumentirano, a prepričljivo vzpostavljajo kot alternativa.

Mainstream mediji so v svoji finoči in zgrešeni, če ne celo fake dobronamernosti ustvarili medijskega monstruma, nekakšnega JJ Frankensteina, ali če hočete imperij zla. In bojim se, da tu ni več mogoče postavljati meja (in jih ne dovoliti prestavljati naprej). Temu lahko samo še sledimo kot zgledu.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE