V čem je razlika med špageti in mediji?

10.8.2018 / 06:08 1 komentar
Blagovna znamka medija je sestavljena iz pridobljenega ugleda. Trg nekatere izloči. Kriterij so cena, kakovost in ugled.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Spremljanje korakov medijskih podjetij je že dolgo v največji meri zaznamovano s tem, kar se dogaja na področju digitalij. Digitalni akterji, veliki in majhni, so tisti, ki uravnavajo medijski prostor

Novica zadnjih dni, da je Snapchat prvič zaznal upad dnevnih uporabnikov, je vredna več kot recimo nakup nacionalnega tiskanega medija v Sloveniji. Snapchat, Instagram, Facebook krojijo poslovni prostor, ki so ga mediji do nedavnega imeli za svojega.

Deleži delnic in poslovni dobički podjetij, ki se ukvarjajo z družbenimi omrežji, so neprimerljivi z morebitnimi poslovnimi uspehi tradicionalnih medijev. Oboji sicer delujejo na istem trgu, vendar nekako ne nosijo istega poslanstva.

Tabloidni format

Mnogi tiskani mediji si z novimi platformami in z vstopom na digitalni trg sprva sploh niso belili glave — ali pa so jo celo tiščali v pesek.

Še danes verjamem, da bi bila takrat edina zmagovalna strategija tiskanih medijev, če bi ohranili zlata pravila korektnega novinarskega poročanja in če bi se osredotočili na poglobljeno, analitično, preiskovalno novinarstvo.

Nekateri tiskani mediji so s prehodom na tabloidni format prešli tudi na tabloidno obliko poročanja. Ti si dolgoročno ne morejo obetati preživetja, ker instantne novice s senzacionalnimi fotografijami dobimo na spletu, predelamo v nekaj sekundah. Za to ne rabimo tiskanih edicij.

Vloga tiska je s širjenjem in vedno večjo priljubljenostjo spletnih platform postajala sekundarna. Za poglobljeno sliko, širši družbeni kontekst, analitično predelavo problemov potrebujemo uporabniki tudi čas. Najbrž ne vsi, saj so takšne vsebine namenjene zahtevnejšemu občinstvu. Občinstvu, ki pričakuje več, kot lahko dobi minuto po dogodku na spletu. Občinstvu, ki pričakuje, da novinarska redakcija deluje v javnem, širšem družbenem interesu.

Stripi in povzetki

Mnogi me prepričujejo, da to v današnjem svetu ni potrebno. Jaz pa verjamem, da je branje samo povzetka knjige nekaj čisto drugega kot branje celotnega literarnega dela! Da se tudi pri literaturi ne zadovoljimo samo s stripi ali kratkim povzetkom! Avtor si je moral pridobiti zaupanje, da verjamemo njegovim besedam, da nas lahko potegne v zgodbo, ki jo moramo spremljati od začetka do konca, ne pa prebrati samo prvo in zadnjo stran.

Konkurenčni boj

Analogija med mediji in literaturo najbrž ni povsem upravičena, a nekaj naukov vsaj deloma drži.

Mediji so imeli veliko časa, da bi nas vzgojili v zahtevno občinstvo. V uporabnike, ki bi ločevali senzacije od poglobljenih zgodb. V uporabnike, ki ločijo med iskanjem pozornosti in služenjem javnemu interesu.

To možnost so imeli že od takrat, ko so bili na trgu še sami, ko ni bilo družbenih omrežij, ki bi jim kradli pozornost. Toda mediji so se spustili v konkurenčni boj — ker je šlo za doseg, ne pa za zaupanja vredno informacijo.

Cena, kakovost, ugled

V poplavi platform se uporabniki moramo odločiti, komu bomo zaupali. Blagovna znamka medija je sestavljena iz ugleda, ki si ga je v preteklosti pridobila. Trg nekatere izloči. Kriterij so cena, kakovost in ugled. Lastnosti, ki jih pripisujemo kakovostni medijski blagovni znamki, so drugačne od pričakovanj po kakovosti pri ugledni blagovni znamki živilskega artikla.

Morda ironično, pa vendar: danes smo pri izbiri prehrane pozorni na pridelavo, konzervanse in še vrsto drugih kriterijev, ki odločajo pri izbiri proizvoda. Kako pa je pri medijih? Kaj za nas šteje kot kakovost pri medijih? Kako zahtevni smo pri izbiri? Verjetno nas mediji v preteklosti niso vzgojili v bolj zahtevne uporabnike? Ali pač?

Dober znak?

So sledili trendu manj senzacij, več poglobljenega novinarstva ali obratno? Kako so zgradili naše zaupanje? Kaj so nam ponudili, ko smo želeli postaviti informacije v širši kontekst? Kako korektni so bili v boju za branost in gledanost? So širili lažne novice?

Vse to šteje na dolgi rok! Tudi na trgu, ki so ga tradicionalni mediji sprva le opazovali, mnogi pa so celo sledili trendom digitalnih platform. Nekateri pa so vztrajali na začrtani poti k verodostojnosti. Tudi zato se je britanski oglaševalski trg vsaj pri nekaterih medijih po osmih letih spet obrnil v korist velikih tiskanih medijev. Dober znak?

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE