Samorogovo slovo: Ko se vrnem s počitnic, bo vse drugače.

4.8.2018 / 06:08 Komentiraj
Ni preprosto vedno znova odhajati in nekje drugje spet začeti graditi. Ko si v tem, morda sploh ne znaš več izstopiti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko se vrnem s počitnic, bo vse drugače. Škržati bodo še vedno peli kot zmešani in v glavah se nam bo vrtelo od neznosne betonske vročice Rinascimenta — toda …

Ob jutrih, ko bom hodila navkreber po makadamski potki, z od vlage skravžlanimi lasmi, se bom spominjala H. Spoznali sva se na tej potki. Bil je njen prvi dan v službi in nosila je suknjič. Takrat še nisem vedela, da H. ne nosi suknjičev ali da je njena nežna polt pravo nasprotje njene rokerske duše.

Nimam problemov z navezovanjem stikov. Za podvajanje tega efekta ne uporabljam nobene internetne finte. Ljudi v živo pritegnem kot profi.

Toda tistih, ki se zares vtisnejo vame, ni veliko. In težko jih spet spuščam iz življenja. Ko se nekdo naseli vame, se le stežka poslovim.

Francoz se je delal Francoza

Enkrat konec septembra se bo vročina polegla, toda H. več ne bo tukaj. Tudi L. se bo odselil. Stisne me, ko pomislim.

Nekega sobotnega popoldneva smo sedeli za mizo v restavraciji in čakali kosilo. V resnici sem sedela z neznanci. Faktov iz njihove preteklosti nikoli nisem dobro spoznala. Vendar nič ne pretiravam, če rečem, da smo eden drugemu bili družina.

L. je napletel marsikatero zgodbo, ko nas je bolelo slovo ali ko je nekdo od nas potreboval le nekaj smeha. V. se je vmes delal Francoza — ker je pač Francoz — in s sarkazmom prikrival praznino, strah in vse drugo, kar bega tudi mene.

Najbolj od vsega pa me bega, kako bo, ko se bom v tem mestu morala posloviti od same sebe. Ne bom vedela, dokler se ne bo zgodilo.

A tukaj je to normalno. Tukaj se ljudje menjavajo skoraj kot po tekočem traku. 

Zagotovo ni najpreprostejša stvar na svetu vedno znova odhajati, se poslavljati od enega življenja in nekje drugje spet graditi novo. Vse od začetka. Ko si enkrat v tem vrtincu, morda sploh ne znaš več izstopiti.

Slovenci smo glede tega baje bolj zapečkarji. Če ne prej, prihajamo nazaj na stara leta.

Samorogov praznik

Pred enim tednom me je v mestecu Vinci na Samorogovem prazniku (Festa dell’Unicorno) — prireditvi za odrasle, ki se ne želijo posloviti od otroštva — nagovoril avtor fantazijskih knjig. Stal je pred velikim kičastim panojem, kjer so se stikale zlata in modra in ženska bojevnica.

Vprašal me je: “Ali rada bereš?”

Rekla sem, da ja, ampak ne v italijanščini.

“Odlično, imam tudi angleški prevod. Bereš v angleščini?” je odvrnil in mi pred nosom pomahal z zlato-modro knjigo in žensko na naslovnici.

Prikimala sem. Potem pa je nadaljeval:

“Predstavljaj si, da si ostala čisto sama na svetu. Vsi, ki si jih poznala in ljubila, so izginili brez sledu in brez slovesa. Ko se vračaš v preteklost, da bi spremenila sedanjost, se določen del vedno izgubi. Sedanjost nikoli ni ista. Nikoli takšna, kakršno želiš. In ko se tako znova in znova od samega začetka vračaš v preteklost, se v njej izgubiš. Kako boš znova našla samo sebe?”

Nič nisem rekla. Pa tudi knjige nisem kupila. Ampak za hip sem otrpnila, ker je spet naneslo na slovo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE