Noč na Zemlji. Če je pa nuna moja fenica.

30.7.2018 / 06:08 1 komentar
Folk rabi neko vero, magari v domišljijska bitja. Če pa preveč not padejo v religiozni party, zna bit hitr pizdarija.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dva tedna nazaj sem sedela v nonini kuhinji na Primorskem. Klepetale sva ena čez drugo in kr naenkrat prikoraka notr ena nuna vsa v sivem. Z enim futrom. Nona ji reče, da sem njena vnukinja, nuna pa vsa vesela začne: “A, vi ste ta? Sem brala veš intervju. Zelo dobri odgovori. Posebna ste.”

Sem mislila, da narobe slišim. Pa ko vsaj ne bi bla ura dvanajst dopoldne in ne bi k en cepec tam začudena sedela s pirom v eni roki in s čikom v drugi.

“A boste vi tud jedla?” me vpraša.

“Ne jem jaz ob takih urah.”

“Aja, vi ste bolj za cigareto in pivo.”

Sej je bla zabavna in simpatična, sam jaz sem vseen rajš kr vzad za bajto do bratranca spizdila in si še enga odprla. Ker mi je ratalo kr neki nerodno. In sploh ne vem zakaj. Sej je bla sam nuna.

Enkrat ding je petnajst čez …

Naša hiša v Mirnu stoji direkt zraven cerkve. Da bijejo zvonovi par metrov stran od tebe, se itak navadiš. Vsaj veš, kok je ura. Enkrat ding je petnajst čez, štirikrat ding je polna ura. Tud krščena sem. Sestra od Stanka Vuka je bila moja botra. To je blo pa to. Aja, pa Angel varuh moj znam še dans na pamet. K mora bit že tud čist siv od vseh problemov, k sem jih zakuhala.

Nikoli nisem hodila k verouku (k “nauku” po primorsko), nobene birme, nč od tega. Ker če ta starih dveh nisem niti enkrat videla v cerkvi, pol tud jaz ne bom glih za kakšen verouk.

Čeprov enkrat sva se z eno sošolko ušunjale not, stare enih 10, I guess, še z eno tretjo sošolko, kr direkt na verouk. Kao da vidiva, za kaj se gre. Una pa pravoslavka. Res pametna ideja. Prov spomnim se, kje so bli prostori. Tam vzad pri ta stari knjižnici Bežigrad. Itak naju je takoj zdolgočasilo in sva šle.

Enkrat tud mislim, da sem šla zanalašč po hostijo pri noni, da vidim, če bo kdo kej ven padel. Nona me je kot mejhno parkrat vzela s sabo k maši. Vedno mi je dala dnar in pol sem jaz razmišljala, da zakaj je treba dat dinarčke tja unmu stricu v uno pušico, če lahk dobim sladoled za ta keš.

Na koru

Pa ko sem že mela simpatije, sem tud šla ene dve nedelji. Ker sem vedla, da ga bom tam ziher vidla. Ni blo v Ljubljani. Če so trije hodili k verouku v našem razredu, sem že preveč rekla. Tam na vasi pa ga cel teden srat naokol, v nedeljo pa pol vsi zglancani na obvezno mašo. En mulc ni manjkal.

Ko sva ble s sestrično mejhni in na počitnicah pri noni, sva na skrivaj šle v cerkev na kor. Moj pokojni stric je orglal. Med mašo. Medve sva ga gledale in se mu smejale, njemu pa je sam žila utripala na glavi od jeze, k je bil kolerik, ampak je kr orglal dalje, da se župniku ne zmeša. Ker smeh, nikol ne bom pozabla tega.

Tega strica sem enkrat kasnej tud vprašala, če ga je strah umret, pa je odgovoril, da ja. "Pa kako, če si veren? Ti vsaj verjameš v nebesa, pekel in podobno.“ Pa ni nč rekel.

Sam očitno ga ni blo, ker če bi ga blo, si ne bi štrika okol vratu zategnil.

Zakramenti pa to

Jaz nikol nisem v te fore verjela. Niti me doma niso tko vzgajali. Ampak folk očitno rabi neko vero, pa magari v ena domišljijska bitja. Sam eni mal preveč not padejo v cel ta religiozni party, pa zna bit pol hitr pizdarija.

Al pa da spoznaš modela, v katerga se noro zaljubiš in je on veren, ti pa ne, pa bi se šla butla poročit. Me prov zanima, če se da človeku zarad cerkvene poroke vso to proceduro dat čez. Zakramenti pa to.

Sam you never know. Zame ni nobena vera. Niti ta, ne una, ne tretja. Še vase ne verjamem, ne verujem. In še nikol se nisem v pojstli drla: “O, bog, ja, o bog, še!”

Ampak zakaj si pol kdaj rečem: “Dej bog, pizda ti, nared mi to uslugo no.” Bogve h kermu bogu jaz to molim. Ziher h kakšenmu hašišarju, k ga boli kurac za moje želje.

Glih včer smo mel na drinku eno debato — sami ateisti, seveda —, k sploh ne vem, kako smo prišli do boga. In valda en uno klasično: “Če bi bil, zakaj pol lakota, trpljenje itd.?”

Men se je zdel čist logično: “Ja, ker je bog, ne? Lahk dela glih kar hoče.”

“A naj ne bi bil potem do vseh dober in podobno sranje?”

“Ja, kurac moj. A ti nimaš slabga dneva? Pa še bog je.”

Pol smo dojel, da smo zalutal, ker itak noben v nč ne verjame. Mi verjamemo sam v to, da bo kelnar čim bolj mrzlo pivo prinesel. Tako smo pol padli v “kdaj so Indijanci dobili konje”, pa “Roglič bo tretji” in še Wehrmacht.

Noč na Zemlji

Čeprov me je en dan zagrabilo, da bi šla v cerkev. Po vseh teh letih. Ne molit al pa kej. Sam mal sedet, ko ni nobenga. Se izpovedat tam v uni kabinci. Če bi začela nabijat svoj life, bi župnika glih tko stisnilo pri srcu, kokr unga duhovnika v taksiju, k ga Benigni pelje v filmu Night on Earth in mu razlaga o ovci Loli.

Ampak k da mene to kej briga. Jaz mam zdej direktno zvezo z njim, k dela boljš k wi-fi v mojem fletu. Če je pa nuna moja fenica.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE