9 medijskih strategij. Manj kot 500 besed. Pa lep dan.

21.7.2018 / 06:10 Komentiraj
Mediji kot klubi. Fizično novinarstvo. Od nevtralnosti k identiteti. Poslušanje namesto sporočanja. Nišna produkcija.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Na Hrvaškem z zadnjem tednu skoraj ni bilo novice, ki ne bi bila povzana s svetovnim prvenstvom v nogometu. HTV je objavila nekaj kratkih novic, ki niso bile povezane z nogometom, na drugih televizijah pa po zmagi v polfinalu ni bilo ničesar.

Po slabih sedmih dnevih nogometnih prenosov in informativnih oddaj smo se začeli pogovarjati, da bomo v torek zvečer objavili vse tiste novice, ki smo jih v zadnjem tednu izpustili.

Potem pa smo ugotovili, da noben dogodek ni bil tako pomemben, da bi bil iz tako oddaljene časovne perspektive še vreden objave.

Trump je bil s Putinom in je rekel nekaj, za kar je pozneje rekel, da ni hotel povedati. Slovenski poltiki so sestavljali svojo vlado. Članice NATO zavezništva bi morale začeti dajati več za obrambo. Grki so nezadovoljni z imenom svoje severne sosede. Novega vala beguncev ni bilo. Cene bencina so se nekaj malega spreminjale.

Novice brez vrednosti

Novice, ki bi ob normalnih dnevih zavzele precej časa v osrednjih informativnih oddajah, v enem tednu postanejo precej nerelevantne. Popolnoma brez vrednosti.

Smo torej mediji, ki takšne novice sicer objavljamo, sploh še kaj vredni? Katere novice se našim gledalcev še zdijo kaj vredne? Kaj jih še zanima? Na to vprašanje sta poskušala odgovoriti Per Westergaard in Søren Schultz Jørgensen.

Nekaj let sta spraševala urednike, direktorje in novinarje v 54 medijskih hišah v devetih državah, kaj delajo, da obdržijo gledalce in bralce. Kaj je za njihovo publiko novica z vrednostjo?

Devet strategij

Na podlagi odgovorov sta klasificirala devet različnih strategij, ki jih medijske hiše uporabljajo. Te so:

1. Od nevtralnosti k identiteti. Večina medijskih hiš se želi močno profilirati. Medijske hiše si želijo izgraditi močno identiteto.

2. Od produkcije za vse k nišni produkciji. Ne samo veliki globalni mediji (New York Times, Guardian, BBC), temeč večina medijev nasploh išče točno določeno publiko (tehnološke frike, skrajne levičarje ali desničarje).

3. Mediji kot klubi. Nekateri mediji vidijo svojo publiko kot člane svojega posebnega kluba in ne kot naročnike oz. plačnik. Namesto naročnine govorijo o članarini.

4. Fizično novinarstvo. Ena bolj pomembnih strateških odločitev nekaterih medijev je ta, da prirejajo javne dogodke, na katerih so njihovi novinarji v neposrednem stiku s publiko.

5. Poslušati namesto sporočati. Večina medijskih hiš precej vlaga v raziskave in predvsem v različne načine odprte komunikacije s publiko. Tako so njihove novice bolj uporabne.

6. Na tujih platformah. Večina medijskih hiš ni hotela deliti svojih vsebin na drugih platformah (Facebook, Facebook Live, Snapchat, Twitter), ker ni bil jasen poslovni model sodelovanja. Zdaj jih večina sodeluje na skoraj vseh platformah.

7. Od problema k rešitvi. Poročanja, ki ne prinaša odgovorov na vprašanja, je konec. Samo poročanje ni dovolj. Novinarsko delo mora imeti izrazito konstruktiven pristop.

8. Od opazovanja k aktivizmu. Ena izmed najbolj spornih metod, ki pa lahko prinese publiko, je ta, da novinarji sami postanejo izrazito aktivistični in k aktivizmu pozivajo tudi svojo publiko.

Pa še ena dobra za konec:

9. 500 besed. Tipični članki so bili včasih dolgi od 500 do 800 besed. Že leta 2014 so ugotovili, da je ta dolžina najbolj kritična, saj ni primerna niti za kratke novice niti za daljše poglobljene članke.

Moji bodo odslej pod 500 besedami. Lep dan.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE