Poročilo o vodostaju: Če vam vlomijo, boste investirali v protivlomna vrata

15.7.2018 / 06:10 Komentiraj
Poplave so skoraj vsako leto. Škoda gre v milijarde. Dober gospodar bi ves ta denar raje vlagal v protipoplavno varnost.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pišem iz Laškega in gledam Savinjo. Ko sem se v sredo nastanila v hotelu Thermana, je bil vodostaj Savinje po obilnem deževju preteklih dni najvišji v zadnjih petih letih, odkar tu delovno preživljam pet dni vsak drugi teden v juliju.

Že pripravljene platforme za sobotno vodno-ognjeno predstavo na festivalu Pivo in cvetje Laško je razmetalo po reki. Vanje se je zapletlo vejevje. Vse skupaj je kazalo, da iz tradicionalnega dogodka ne bo nič.

Misli mi takoj uidejo na poplave, ki v preteklosti v resnici niso prizanesle niti Laškemu.

Marljivi, delovni in gospodarni

A najprej ta razmislek, povezan z nami običajnimi ljudmi, marljivimi, delovnimi, gospodarnimi. Ki cenimo svoj zaslužen denar in z njim ne razmetavamo.

Če vam nepridipravi vlomijo v domačo hišo in če so vanjo vstopili skozi lahko vlomljiva vrata, boste hitro zamenjali ta vrata za kvalitetnejša, protivlomna. Ker ste skrben gospodar. Ker želite zaščititi vaše premoženje. Ker ne želite, da se to ponovi, saj je bolje denar vlagati kam drugam kot pa v ena in ista vlomljena vrata. Predvsem pa zato, ker je naložba v protivlomna vrata minimalna v primerjavi s tem, kaj vse vam lumpi lahko pokradejo. Da niti ne govorim o psihološkem vidiku dejstva, da je neznanec brskal po vaših rečeh.

Besede in dejanja

Zato ne razumem države, ki ob naravnih nesrečah, kot so recimo poplave, nenehno samo obljublja, kaj vse bo postorila, v resnici pa ne naredi skoraj nič. Kot da bi si oblastniki izračunali, da jo vsakokratni stroški delne, minisanacije po poplavah obremenijo manj, kot če bi trajno odstranili slabosti in ovire, zaradi katerih do poplav sploh pride. Pa čeprav nam odplakne kilometre cest ali cele mostove, poti in drugo javno infrastrukturo.

Zaskrbljenost za ljudi, za njihovo premoženje in pridelke, za njihovo nenehno, jalovo borbo z naravo zna oblast pokazati samo s praznimi besedami — nikoli pa teh besed ne podkrepi do konca z dejanji. Če so imeli zavarovano, jim bo škodo povrnila zavarovalnica, si morda mislijo in mirno čakajo na naslednje poplave.

Kratkovidnost

Takšno razmišljanje je slaba in kratkovidna rešitev. Za delno in začasno saniranje posledic po vseh poplavah, ki so nas že kdaj doletele, smo zagotovo plačali več, kot bi nas stala sanacija hudournikov, ureditev rečnih kanalov, pretokov, odtokov.  Menjavajo se vlade, spreminjajo se prioritete, obljube pa odhajajo v pozabo.

Samo ljudje ostajajo isti. Vsakič sami v stiski, pogosto brez vsega, samo polni upanja, da jim bo nekdo priskočil na pomoč. Še dobro, da smo Slovenci tako dobrosrčni, da hitro po takšnem dogodku znamo organizirati dobrodelno nabirko in tako vsaj sami malo omilimo škodo, ki jo utrpijo posamezniki.

Črni seznam

Da so poplave resen izziv in posledica sprememb našega klimatskega okolja, potrjuje njihovo število v zadnjih desetletjih, ki se vse bolj zgošča:

  • Vsi sveti 1990: reke prestopijo bregove po vseh Sloveniji, najbolj v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Zahtevale so celo dve življenji. Poškodovanih je bilo 2683 km cest, 20 km železniških prog, uničenih 96 mostov, poplavljenih je bilo 52.000 hektarov kmetijskih površin. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih več kot 5000. Podatkov o škodi sploh nimamo, gotovo pa gre ne le v milijone današnjih evrov, ampak še bistveno več.
  • Oktober, november 1998: poplave zajamejo dobršen del Slovenije. Če bi škodo v takratnih tolarjih preračunali v današnje evre, bi znašala več kot pol milijarde.
  • November 2000: po večdnevnem deževju nad Logom pod Mangartom se sproži zemeljski plaz. Tok, ki je zdrvel v dolino, je podrl most, porušil šest objektov in jih še več poškodovanih. Sedem ljudi je umrlo.
  • Oktober 2004: poplave v Baški grapi in na Tolminskem na premoženju občine, države, na zasebni lastnini in na infrastrukturi povzročijo nekaj milijonov evrov škode. V Ljubljani je Gradaščica zaprla pot do Polhovega Gradca.
  • Avgust 2005: na vrsti je Posavje. V okolici Sevnice, Krškega in Brežic se je sprožilo 600 plazov. Gladina Mure je takrat narasla na 481 centimetrov ali največ v zadnjih 50 letih.
  • September 2007: uničujočo silo narave smo videli v Železnikih. Umrlo je šest ljudi. Gmotna škoda je bila ogromna.
  • September 2010: ene največjih poplav v Sloveniji. Zalilo je Ljubljansko barje, porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa. Škode je bilo za 250 milijonov evrov.
  • November 2012: najhujše poplave so bile ob Dravi, ta pa je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije še dodatno narasla in začela poplavljati. Škoda ogromna, z Avstrijci se še tožarimo.
  • Februar 2014: so bile velike poplave po mokri zimi in taljenju žledu. Čez 600 milijonov evro v škode.
  • September 2014, vzhodna Slovenija: poplavljenih več kot 1000 objektov in 181 cest, čez 240 plazov. Voda na Vranskem je zahtevala dve življenji.

Poplave so skoraj vsako leto. Škoda presega milijarde. Posledice odpravljajo z našim denarjem. Kot dobri gospodarji bi se državljani najbrž odločali tako, da bi sredstva raje vlagali v urejanje voda. Da bi ostale človekov zaveznik — ne pa kanal za naš odplaknjen denar.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE