Trump je res zanetil trgovinsko vojno, toda globalizacija je šla predaleč

14.7.2018 / 06:10 Komentiraj
Trump lahko s svojimi norimi, enostranskimi akcijami pomaga pri reformi svetovne trgovinske ureditve. Toda ne brez WTO.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred dvema dnevoma je Dani Rodrik v komentarju How To Avoid a Trade War zapisal, da se je Trumpovi trgovinski vojni še mogoče izogniti, če voditelji prizadetih držav kot razumno razmišljujoči voditelji nanjo ne bodo reagirali s povračilnimi ukrepi — pod pogojem, seveda, da se zavedajo, da bi eskalacija vodila v še večje izgube za njihova gospodarstva.

Vendar Rodrik nima nujno prav. Njegov argument ostaja na racionalni ekonomski ravni, zanemarja pa čustveno in politično-strateško.

Voditelji razvitih držav se na Trumpovo izzivanje morajo odzvati že zaradi lastnega ponosa — predvsem pa zato, da demonstrirajo odločnost po eni strani pred svojimi volilci, po drugi pa pred Trumpom.

Morajo mu namreč dati vedeti, da jih ne more izsiljevati in enostransko rušiti svetovno trgovinsko ureditev, ki so jo desetletja dolgo mukoma gradili.

S tem se lahko strinjamo ali ne, vendar je politično logično in neizbežno. Zato je trgovinska vojna zelo verjetna.

Globalizacija je postala nevzdržna

Vendar pa je bolj pomembno nekaj drugega. Na to je že je pred 21 leti v knjigi Has Globalization Gone Too Far? opozoril Rodrik sam — in sicer, da je globalizacija šla predaleč in da je nevzdržna tako za razvite kot za manj razvite države.

Na to je danes v reviji The New Republic ponovno opozoril David Dayen, ki pravi približno to, kot povzema naslov tega komentarja: Trump je sicer zanetil trgovinsko vojno, vendar so popravki svetovne trgovinske ureditve neizbežni.

Selitev proizvodnje

Po liberalizaciji trgovine med ZDA in Mehiko (NAFTA, 1994) in po drastičnem znižanju uvoznih carin na kitajske izdelke po vstopu Kitajske v WTO (2001) je ZDA v industriji izgubila 3,5 milijona delovnih mest, približno toliko pa tudi EU. Deloma tudi zaradi tehnološkega napredka (avtomatizacije) in večje produktivnosti, precejšen del pa zaradi selitve proizvodnje v cenejše države.

Ameriške korporacije selijo proizvodnjo tja, kjer lahko najbolj nekaznovano onesnažujejo okolje in plačujejo najmanj za delovno silo. Delavci v razvitih državah, ki so zaradi tega izgubili službe ali pa jim visijo na nitki ali pa so zaradi tuje konkurence prisiljeni delati za plačo, ki ne sledi rasti njihove storilnosti, so upravičeno jezni na svoje voditelje. In Trump to s pridom izkorišča.

Sweatshopi

Na drugi strani so se mnoge manj razvite države — na čelu s Kitajsko — prav zaradi liberalizacije trgovine in lažjega dostopa na trge razvitih držav pospešeno razvijale.

Vendar to ne pomeni nujno, da so delavci v teh državah od tega tudi imeli ustrezne koristi. Milijoni med njimi so sicer dobili službo v industriji, vendar večinoma delajo v nevzdržnih razmerah — kar je očem Zahoda skrito.

Ne vidimo dela v vročih in vlažnih sweatshopih v Bangladešu in na Filipinih, v podirajočih se indonezijskih industrijskih halah, v nehumanih razmerah kitajskega Foxconna, kjer so okrog spalnih blokov namestili mreže, da bi preprečili samomore obupanih delavcev.

V teh državah bo slejkoprej prišlo do revolta in do zahtev po boljših delovnih pogojih in višjih plačah.

Nujnost reforme

Reforma svetovne trgovinske ureditve je s tega stališča nujna. Gre za zaščito zaposlenih pred izkoriščanjem korporacij. Potrebna je reforma, ki bo zagotovila boljše oz. globalno standardizirane delovne pogoje in višje plače. Reforma, ki bo države prisilila, da ureditev spoštujejo in da bo delavcem zagotavljala pravico do dobrih delovnih pogojev.

Potrebna so nova pravila za svetovno trgovino, ki bodo izenačila delovne pogoje med državami in plačila prilagodila produktivnosti in stopnji razvitosti. S tem se bodo tudi spodbude za selitev proizvodnje v tujino zmanjšale.

Najprej intelektualna podlaga

Trump lahko pri tem s svojimi norimi, enostranskimi akcijami nehote pomaga. Vendar ne tako, da ruši pravila WTO ali samo WTO. Takšno reformo svetovne trgovinske ureditve lahko izpelje in učinkovito sankcionira samo WTO.

Seveda pa bi progresivni razumniki morali najprej ustvariti intelektualno podlago za spremembe, progresivni politiki v posameznih državah pa je posvojiti in aktivno zasledovati. Šele ko bo politični pritisk postal dovolj močan, bo situacija zrela za spremembe globalne ureditve.


Opomba: Tekst je bil objavljen v petek, 13. julija 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Trump je zmešan populist, vendar so bili popravki svetovne trgovinske ureditve neizbežni. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

Šestmetrski helijev balon v pleničkah kot karikatura predsednika ZDA Donalda Trumpa lebdi nad Parliament Squareom za kipom britanskega premiera sira Winstona Churchilla v Londonu, v petek, 13. julija 2018, med demonstracijami Londončanov proti Trumpovemu obisku v Veliki Britaniji. — [Fotografija: Tadej Zupančič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE