Numen est umen: Je problem Bog ali Franc Trček?

9.7.2018 / 06:10 1 komentar
Če sem ateist, sem zato, ker nisem kristjan. Odvrnil sem se od Očeta in Sina in Svetega Duha. Ne od Alaha ali od Bude.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prejšnji teden smo slišali najmanj dve izjavi tedna. Najprej je Matej Tonin na konstitutivni seji DZ rekel: “Bog žívi Slovenijo!” — potem pa mu je poslanec Levice Franc Trček očital, da je s tem kršil 3., 7., 14., 19., 34., 35. in 41. člen Ustave. Rekoč: “Ob tem ste užalili celo vrsto ljudi, ki tako ali drugače rešujejo vprašanje numinoznega.”

Numinoznega? Kako, prosim?

Čeprav sem s tujkami še kar na tekočem, sem besedo “numinozno” moral poiskati v slovarju. V SSKJ je seveda ni, našel sem jo v Merriam-Websterju: ta definira angleško besedo “numinous” kot “nadnaravno” ali “skrivnostno”, “navdano z občutkom prisotnosti božjega”, “sveto”, “kar nagovarja višja čustva ali estetski čut”, “poduhovljeno”. Beseda sicer izhaja iz latinščine, kjer “numen” pomeni “božjo voljo”.

To je to. Numen est umen. Ali po slovensko “trčen”.

Ateisti vs. antiklerikalci

Če tako kot poslanci nimate pametnejšega dela, lahko greste Toninove domnevne kršitve preverit tudi v Ustavo. Trčkov očitek ima rep in glavo — s protifarškega stališča, seveda — samo v 1. alineji 7. člena: “Država in verske skupnosti so ločene.”

Toda en člen mu očitno ni zadoščal, zato je od nekod privlekel še šest drugih, ki pa nimajo z religijo nobene zveze.

Razlika med ateistom in antiklerikalcem je v tem, da ateistu ne grejo na živce ljudje, ki verjamejo v boga. (Kateregakoli in kakršnegakoli.)

Naprej: ateist je do verujočih strpen in spoštuje verska čustva. (Četudi jih ne razume najbolje.) Spoštuje tudi religijo oz. cerkev kot etablirano, kolektivno obliko verovanja. Ateist se ne spotika ob vsako omembo boga v javnem, civilnem, političnem kontekstu in ne išče dlake v jajcu ločenosti cerkve in države.

Strpen ateist tudi mirno napiše besedo “bog” z veliko začetnico, če mu smisel in stil tako velevata. Brez strahu, da bi izpadel pobožnjakarski, napiše “bog ve” narazen ali uporablja celo frazo “bog pomagaj”.

Od katerega Boga ste se pa vi odvrnili?

To seveda ni samo privatna logika. Če se kot Slovenec in Evropejec oz. kot pripadnik zahodnoevropske civilizacije deklariraš za ateista, se hočeš-nočeš deklariraš za krščanskega ateista. Nisi islamski ateist, temveč krščanski. Konkretno rimokatoliški. Ker če si ateist, si ateist zato, ker nisi kristjan — ne zato, ker nisi musliman ali budist. Nisi se odvrnil od Alaha ali Mohameda ali od Bude in Konfucija, ampak od Očeta in Sina in Svetega Duha.

(No, kot ateist jaz vseeno ne bi pisal pridevnika z veliko začetnico, ampak naj jim bo.)

Alah v DZ

Da bi bila mera medsebojnega, medreligijskega nerazumevanja polna, pa je na koncu poskrbel še levičarski fanatik Trčkove sorte na Twitterju, ki se je nad Toninovo omembo boga namrdnil z naslednjimi besedami: “Me zanima, kako bi tisti, ki jih ne moti omemba boga v parlamentu[,] reagirali, če bi predsednik [D]ržavnega zbora končal govor z besedam[i]: Alah je velik!”

Ta cinična pripomba — ena tistih, ob katerih desničarji včasih izpadejo pametni — sicer ni iz trte izvita. V bistvu ima ustavno podlago. Druga alineja 7. člena Ustave se namreč glasi: “Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.”

To pravzaprav pomeni, da bi lahko poslanec Državnega zbora — musliman, domnevam, če bi bil izvoljen — z enako pravico zaključil  svoj govor z besedami: “Allahu akbar!” Natanko tako kot Tonin, ki je kot predsednik krščansko-demokratske stranke pač pozval svojega boga, naj nam čuva domovino.

Omemba Alaha v DZ bi seveda pomenila uresničitev najbolj črnega scenarija desničarskih prodajalcev strahu pred islamom. Še bolj črn scenarij pa bi bil, če bi se v parlament uvrstila muslimanska stranka. Saj razumete, ne? Ko nekega dne ne bo več upokojenske stranke, bo prostor za islamiste.

Do kod seže enakopravnost?

Šalo na stran. Zdravljica Sloveniji, ki jo je zapel novopečeni pobožni predsednik DZ na koncu nastopnega govora, se mi ne zdi niti malo sporna. In ne, ne strinjam se z 2. alinejo 7. člena Ustave, da so verske skupnosti enakopravne. Ne popolnoma. Enakopravne v tem smislu, da vsem pripada pravica do posvečenih prostorov za molitev in izražanja verskih čustev. To absolutno.

Toda krščanstvo je vendarle bolj enakopravno kot recimo islam. Vsaj v tem smislu, da enakopravnost RKC seže do govorniškega pulta Državnega zbora, enakopravnost islama pa ne.

Amen.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 8. julija 2018, pod naslovom Kaj je narobe z bogom? (Ali morda s Francijem Trčkom?). Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE