EU in begunci v času svetovnega prvenstva v nogometu

4.7.2018 / 06:10 1 komentar
Še pred enim letom ne bi verjela, da bo Avstrija glavna nepostsocialistična članica EU, ki forsira, izvaja orbanizacijo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Standardi mednarodne politike se čudno spreminjajo. Trump ločuje migrantske starše in otroke. Italijanska pristanišča niso dovolila pristati ladji z rešenimi begunci. Del nemške vladne koalicije hoče izsiliti enostranske ukrepe vračanja beguncev brez doseženega soglasja med članicami EU.

To so trije primeri nesprejemljive logike delovanja na področju mednarodne politike. Ki tragično določajo življenja žrtev teh ukrepov. Enostranske, partikularne odločitve premikajo meje dovoljenega. 

Reagira pa nihče. Vsaj ne na mednarodni ravni. Ni jasno, ali zato, ker je pozornost svetovne javnosti posvečena nogometu. Ali pa zato, ker se kontrareakcije na takšno delovanje premikajo na raven lokalnega. Ker na lokalni ravni so kontrareakcije. V ZDA nasprotujejo Trumpovemu ravnanju z migranti. Tudi v Nemčiji se Merklova bori proti sprejemanju enostranskih ukrepov zoper begunce.

Protestantska etika

Moram reči, da mi je Merklova tokrat celo simpatična. Njena vztrajnost in nepopustljivost sta občudovanja vredni. To na lep način ilustrira delovanje posameznice, ki jo vodi protestantska etika. Njeno ravnanje se sklada s pasusi iz Webrove Protestantske etike in duha kapitalizma.

Seveda se lahko vprašamo, ali delovanja mame Merkel ne vodijo predvsem ekonomski interesi Nemčije. Dobro delovanje EU je za Nemčijo namreč vitalnega pomena. Toda dobro delovanje EU je očitno vedno bolj odvisno od uvedbe enotne evropske begunske politike. Te pa ni in ni od nikoder. Merklova se trudi. In trudi. A brez uspeha.

Partikularni interesi

EU se je očitno odločila za Orbánovo logiko. Sicer na neuradni ravni. Na ravni držav članic. Kar seveda blokira možnost oblikovanja enotne in konstruktivne begunske politike EU. Ki očitno nikomur razen Merklovi ni v interesu. Razen Merklove se nihče sploh ne trudi resno. Vsi sicer govorijo, da bi EU takšno politiko morala imeti.

A s tem se vse skupaj tudi konča. Ko je treba doseči dogovor, kako begunce porazdeliti po državah in določiti njihovo sprejemanje in/ali zavračanje. Kljub vsem apelom in vztrajanju Angele Merkel. Vsi voditelji držav članic EU namreč gledajo samo nase. Na svoje partikularne interese. Na svoje partikularne koristi.

Centrifugalna sila

Ta novi val orbanizacije EU ni nepričakovan. Gre za učinek centrifugalne sile znotraj EU, ki je delovala že pred begunsko krizo. Sile, zaradi katere nekateri že nekaj časa govorimo, da je EU tvorba, obsojena na propad. Ta propad je samo še vprašanje časa. Tudi samo že dolgo tako mislim.

Priznati pa moram, da tako hitrega cefranja EU na manjše delce vendarle nisem pričakovala. Pred enim letom ne bi verjela, da bo Avstrija postala glavna nepostsocialistična članica EU, ki forsira in izvaja orbanizacijo.

Dobro, Avstrijci imajo polna usta idej o nujnosti enotne evropske begunske politike. Toda v praksi ravnajo po vzoru Madžarske oz. Orbána. Kurz je postal zahodnoevropski Orbán. In ker ima Merklova kopijo takega politika tudi v lastni vladi, postaja stvar zoprna.

Politika izključevanja

To pa ni zoprno samo za begunce. Ampak tudi za nas navadne državljane EU. Če bodo države namreč začele bolj množično prakticirati represivno politiko proti beguncem, to ne bo spremenilo življenj samo beguncem. Ampak predvsem naša življenja. Obdani bomo z bodečimi žicami. Meje bodo varovali oboroženi vojaki. Logike in prakse, ki jih zdaj še z zgražanjem opažamo v Trumpovih političnih potezah v ZDA, bodo postale del našega vsakdana.

Politika, utemeljena na izključevanju in represiji zoper vnaprej kriminalizirane skupine posameznikov, bo postala del našega vsakdanjega življenja. In to tako, da sploh ne bomo več reagirali. Da tega sploh ne bomo več opazili. Da nas takšna politika sploh ne bodo več vznemirjala. Ali nas kakorkoli premaknila. Skratka, obeta se nam adaptacija na izključevanje, kriminalizacijo in represijo do drugih.

Naša nova vsakdanjost

In to je tista nevarna smer, v katero vedno bolj samoumevno in vedno bolj pogosto — zdaj že na dnevni ravni — gre politično delovanje EU in ZDA. Torej ne več samo na lokalnih ravneh. Ampak tudi na globalni ravni. Izločanje, povezano s partikularnimi interesi, ki jih politiki uporabljajo in predvsem zlorabljajo v skladu s svojimi trenutnimi nagibi, potrebami in interesi, postajajo naša vsakdanjost. 

Na to skoraj nihče ne reagira. Tega skoraj nihče ne opazi. Vsi gledajo nogomet. In se ukvarjajo z vprašanjem, kdo bo premagal koga. Rusija Hrvaško. Ali Hrvaška Rusijo. Itd. Ipd. Velepomembno.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE