Sem proti žici. Uf, kako sem proti! Nisem pa za odstranitev žice.

14.6.2018 / 06:10 Komentiraj
V žici lahko vidimo nepravična razmerja (ne)moči, obenem pa tudi pragmatično in žalostno rešitev, ki smo jo dolžni EU.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dokler se ni zgodilo, si nisem mogel predstavljati. Če bi mi pri dvanajstih letih rekli, da bo na naši meji čez nekaj let rezilna žica in da bodo ob njej ljudje umirali, bi pomislil, da se to ne more zgoditi. In da bi šel pomagat, reševat, preprečevat najhujše, če bi se že zgodilo.

Pa vendar — danes se dogaja točno to. Le da jaz pomagam malo manj, kot sem kot dvanajstletnik verjel.

Rezilna žica, na katero v svojih performansih in predstavah tako radi opozarjajo še posebej pacifistične, kot po pravilu leve, marksistične skupine, postaja zlovešči simbol kontradikcij sodobne globalizirane družbe. In prav je, da nas ta simbol vznemirja in nervira.

Od strani, s katere ga gledaš, pa je odvisno, ali te žica vabi k političnemu delovanju ali pa k upanju (in drznosti). Če vprašate mene, bi bilo potrebno obmejni rezilni žici postaviti spominsko obeležje na vidnem mestu nekje v naši prestolnici. Čim prej. In čim večje.

Tako da … — umetniki, na plan z idejami!

Spominsko obeležje

Na tisoče žrtev v Sredozemskem morju, človeške žrtve na naši meji in stiske na stotisočih beguncev si zaslužijo spominsko obeležje. Obeležje, ki naj nas opominja na neskladje med resničnostjo in našimi visokoletečimi humanističnimi ideali.

In to obeležje naj bo grdo kot smrt. Umaknili ga bomo šele takrat, ko bomo umaknili žico (ali pa še takrat ne).

Obenem pa bi bilo potrebno podpreti slovensko notranjo ministrico v njenem včasih osamljenem boju, da žica tam ostane. Da! Da žica tam ostane, dokler varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da obstaja velika možnost ilegalnih prehodov meje.

Danes kar velja, da če si proti žici, si za odstranitev žice. Zakaj neki? Jaz sem proti žici. Uf, kako sem proti! Nisem pa za takojšnjo fizično odstranitev žice — če omenjeni varnostni strokovnjaki temu nasprotujejo.

Nepravična razmerja in žalostne rešitve

Kot da ni mogoče v žici videti strašljivih in nepravičnih razmerij (ne)moči, ki vladajo v našem svetu, obenem pa tudi žalostne pragmatične rešitve, ki smo jo kot obmejna država dolžni sočlanicam Evropske unije. Kot da ni mogoče do žice gojiti nerazrešljivo ambivalentnega odnosa!

Premalo je protestov proti žici! Protestov s transparenti tipa “V kakšnem svetu živimo, da moramo imeti žice na meji?!” ali “Za posodobitev Dublinske uredbe!” ali “Pomagajmo državam izvora!” ali “Liberalizirajmo azilno politiko in odstranimo žico!”.

Ne s kleščami

Obmejne žice namreč ne odstraniš s kleščami. Odstraniš jo s politiko. Z učinkovito, nadnacionalno, kozmopolitsko, solidarno, pragmatično, neidealistično politiko.

Čeprav ga Belokrajnci verjetno niso opazili, je vodja liberalcev v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt ravno v minulih dneh z odločnimi pozivi k takojšnjemu in usklajenemu evropskemu ukrepanju na področju preprečevanja smrtonosnih migrantskih poti v pomembnem smislu zrahljal belokranjsko žico. 

Ja, tako odstraniš žico. S pozivi k reformi Dublinske ureditve. S pozivi k postavitvi evropskih sprejemnih centrov v tranzitnih državah, da bodo lahko migranti in begunci za zaščito zaprosili, še preden bi se podali na smrtonosno pot čez Sredozemsko morje; še preden bi se zaupali v roke kriminalnim združbam tihotapcev z ljudmi.

Žico odstraniš z liberalizacijo azilne zakonodaje na ravni EU. S sprejemanjem večjega števila beguncev in migrantov.

Žico odstraniš s skupno in premišljeno evropsko podporo režimom, ki v afriških in azijskih državah zagotavljajo stabilnost in prosperiteto.

Žico odstraniš s pogojevanjem znatnih evropskih finančnih injekcij v države izvora z gospodarsko liberalizacijo, vsaj postopno demokratizacijo oz. spoštovanjem človekovih pravic ter z zmanjševanjem sistemske korupcije.

Žico odstraniš z odpravo tistega malo evropskega protekcionizma, recimo na področju subvencioniranja kmetijstva. S postavitvijo kvalitetnih begunskih centrov v sosedah držav izvora.

In nenazadnje, žico odstraniš s procesom graditve globalne kozmopolitske ureditve, ki bi interese in ukrepe posameznih nacionalnih držav vedno presojala skozi sito interesov državljanov vseh držav sveta. EU — čemur očitno pritrjuje tudi Žižek — je skupaj z OZN trenutno glavni agens tega procesa.

Politika odprtih vrat

Za konec samo še kratek pojmovni ekskurz.

Rezilna žica na meji oz. njena odstranitev je bila v volilni kampanji večkrat omenjena v zvezi s sintagmo “politika odprtih vrat”. To mi ne gre v račun.

“Politika odprtih vrat” bi morala biti povezana z odpiranjem vrat, torej mejnih prehodov, ne pa “odpiranjem ograje” (kar je že lingvistično težko prebavljivo). Če želiš odprta vrata, moraš imeti najprej vrata. Moraš imeti zaprta vrata, da jih lahko sploh — gostoljubno — odpreš. Politika odprtih vrat bi morala biti torej povezana z liberalizacijo azilne zakonodaje in nima nobene veze z (ne)prehodnostjo “zelene meje”.

Ni dovolj, da se na ravni Slovenije proti žici borimo z orodji tipa klešče. Boj proti žici je lahko učinkovit samo na nadnacionalni, vseevropski, če že ne na globalni ravni.

Samo upamo pa lahko, da nas bo pri tem veleboju proti žici — ki v svoji trenutni brezvoljnosti še zdaleč ni vreden tega imena — spodbujala množica pacifističnih protižičnih grafitov, provokativnih instalacij in glasnih, nadležnih protestov in tem manj, kaj manj — nič človeških žrtev.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE