Naši. Vaši. Dobri tujci. Slabi tujci.

11.6.2018 / 06:08 1 komentar
Kaj narediti s sovražnim govorom? Pomesti pod preprogo? Kaj bo, če se bo vrnil v poštne nabiralnike? Aja, saj se je že!
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tujci in tujina so referenca. Tujci so poznavalci. Imajo izkušnje. Kaj menijo tuji strokovnjaki, se sprašujemo. Sklicujemo se na tuje, mednarodne raziskave. Pa tudi za gospodarstvo so pomembni. Treba je privabiti tuje investitorje, pravijo, pa tuj kapital, prodati podjetja tujcem ali jim vsaj olajšati, kot Magni, da bodo lahko pri nas odpirali tovarne, zaposlovali, pa še subvencije jim dajmo.

Takšne so generalije o tujcih. Dobrih tujcih. Podjetnih. Uspešnih. Tujcih, ki sicer živijo nekje drugje in jih povezujemo s kupi denarja. Več ko imajo, raje vidimo, da pridejo k nam.

Ljubitelji dobrih, uspešnih, podjetnih tujcev ne računajo, koliko plač mladih zdravnikov znašajo subvencije. Ali koliko mesečnih stroškov na begunca po SDS-sovem izračunu. Obstajajo torej dobri, pravi tujci, tujci kot tujci — in obstajajo domači tujci. Ti, ki se niso rodili na sveti slovenski zemlji. Njih ne povezujemo s kupi denarja, živijo. Pri nas opravljajo neka neprofitna dela.

Also sprach Ivana Djilas

No, roko na srce, za podjetnike ima naša družba nasploh več razumevanja kot za umetnike oz. za vse tiste, ki niso podjetniki. Kot da samo podjetniki delajo in plačujejo davke, vsi drugi pa smo zalega, ki bodisi nič ne dela ali zgolj cuza javni denar.

Najbolje je to povedala Ivana Djilas na protestih 31. maja:

“Ko rečejo prekleti čefurji, to sem jaz. Ko rečejo postrelite migrante, mislijo name, jaz sem ekonomska migrantka. Ko rečejo črnci, sem mama otroka, ki je temnopolt. Ko pošiljajo stran vse, ki jim materni jezik ni slovenščina, tudi to sem jaz. Ko se bojijo drugih religij, si mislim, da to nisem jaz, jaz sem vendar ateistka, ampak prihajam iz dveh družin komunistov in partizanov, tako da … — tudi to sem jaz. Ko rečejo parazitski umetniki, sem to spet jaz. Vsaj, ko grozijo gejem, to nisem jaz, jaz nisem gej. Ampak to bi lahko bil moj otrok, tako da … — tudi to sem jaz. Ko jim niso všeč izobražene in liberalne ženske. Jaz sem ženska, ki opravlja moški poklic. Ko rečejo debela prasica, sem to jaz. Vse to sem jaz in tudi vi. In jutri so to lahko oni. In ko se delam, da vse to nisem jaz. Da ne slišim. Ko nočem stati tukaj pred vami in biti angažirana. Ko nočem biti pogumna in se izpostavljati. Ko bi rada samo v miru sobivala. Vse sem, vse jaz: čefurka, migrantka, črna, mama, socialistka, gej, ateistka, umetnica, feministka, prekarna delavka, liberalna ženska. In danes sem še pogumna. Ker sem v to prisiljena.”

Z njihovim nasiljem v Brnu nad SMG

Kako pogumni so morali biti igralci Slovenskega mladinskega gledališča med predstavo Naše nasilje, vaše nasilje režiserja Oliverja Frljića, ko so med njihovim gostovanjem v Brnu vdrli na oder člani alt-right skupine Spodobni ljudje, si ne morem niti predstavljati.

Zrli so si iz oči v oči. Morda so bili pogumni, ker so bili v to prisiljeni. Tako kot Ivana Djilas.

Predstava je bila prekinjena in oskrunjena. Med publiko so se dvignili podporniki nastopajočih in vzklikali proti izgrednikom. Češke oblasti se sodeč po zapisih v domačih medijih, predvsem pa po pogovoru z umetniškim vodjo SMG Goranom Injacem niso pretegnile in odreagirale. Incident so vzeli preveč lahkotno. Policija je sporočila nekaj v tem stilu, češ, saj imajo pravico do protesta. Ne vem, kakšna je češka zakonodaja, ampak protest na ulici ni isto kot naskok na oder. Skratka, nič niso naredili.

Je pa Mladinskemu pisala češka ministrica za kulturo. Poudarila je prijateljstvo med državama. Seveda ne strinja z desničarskim vpadom na oder in je SMG predlagala, naj se obrnejo na notranje ministrstvo. Povedala je tudi, da je predstava zelo uspešna, kar da dokazujejo burne razprave ob gostovanju naše predstave.

Te dni je krožila tudi peticija, ki poziva tudi predsednika Pahorja, naj reagira, protestira, zaščiti našo kulturno institucijo. Hmm, SMG bi lahko Pahor podelil red za zasluge, ker so pogumno ubranili slovensko besedo, oder, predstavo.

Prizor iz predstave SMG v režiji Oliverja Frljića z naslovom Naše nasilje in vaše nasilje (2016). Na fotografiji (z leve) Nina Mišković, Blaž Šef in Daša Doberšek. — [Fotografija: Alexi Pelekanos/Wiener Festwochen]

Naš je naš

Ob prihodu domov so se somišljeniki čeških Spodobnih ljudi spravili še na Gorana Injaca, umetniškega direktorja SMG. Ker ni “naš”. Predvidevam, da napadalci ne hodijo v gledališče, da ne vedo, koga napadajo in kaj dela. Pač streljajo počez. Sporočam jim, da je naš in da smo veseli, da se je odločil živeti in delati v Sloveniji. Rodil se v Srbiji, dolgo je delal na Poljskem.

Hej, uvozili in zaposlili smo tujega strokovnjaka. Aja, seveda, z gledališčem se ukvarja …

Ko sva z Injacem o tem govorila, mi je rekel nekaj, na kar sem sicer pozorna, vendar očitno ne dovolj: “Kaj takega si pred samo še letom dni nismo mogli niti predstavljati.”

No, vpadi na oder so se dogajali. Posamični, spontani, umetniško artikulirani. Ja, sovražni govor postaja nova normalnost. Sovražne maile, zapise na Facebooku in messengerju ter Twitterju in v DM sem izbrisala, pišoče pa odsledila ali blokirala.

Sem jih pometla pod preprogo? Se nam bodo vrnili v poštne nabiralnike? Pred vrata? Če to Čehi delajo na odru, je to samo korak od fizične bližine. Dobesedno iz oči v oči. Vsemu temu reči ne je že prepozno. Pa vendar je ta ne treba nenehno ponavljati.

Hmm, pa saj se to vendar že dogaja! Publicistka Svetlana Slapšak, novinarka Eugenija Carl in nekdanji poslanec Jerko Čehovin so dobili sumljivo poštno pošiljko. Seveda v kuverti ni bil antraks, ampak navaden bel prah. 

Če bi na Češkem napadli kakega našega politika, direktorja, športnika ali če bi dobili grozilno in žaljivo pošiljko, prav gotovo ne bi poslušali o »neslani šali«, kot so komentitali v Odmevih. 

Zakaj je gospod dobil pošiljko, ne vem. Vem in vidim pa, kaj počneta obe gospe. Javno in na glas govorita, pišeta, poročata o lažeh in hipokriziji. Ne skrivata se kot anonimni pošiljatelji. Upam, da so oslinili kuverte, da bomo izvedeli, kdo so neznani junaki, ki so tri ljudi spravili v začasno karanteno in jih prestrašili.

Njihovo dejanje razumem tudi kot posledico sovražnega govora politikov. Tistih, ki strašijo z begunci, po spletu širijo sovražni govor o parazitskih umetnikih, trenirkarjih, čefurjih in nenehno nagovarjajo jezne, ozkogledne in nevarne ljudi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE