Slovenec dá 11,5% dohodka za zdravstvo in “dobi” 80,9 let življenjske dobe

26.5.2018 / 06:08 Komentiraj
Je slovensko zdravstvo v mednarodnih primerjavah tako zelo slabo oz. dražje? Podatki tega ne kažejo. Ravno nasprotno!
NAROČI SE PRIJAVI SE

Včeraj sem komentiral “ameriški misterij“, ko ZDA kljub astronomskemu povečanju stroškov za zdravstvo dosegajo bistveno slabše rezultate kot druge razvite države in po letu 1980 vedno bolj zaostajajo po pričakovani življenjski dobi (kot indikatorju kvalitete storitev).

Pa poglejmo, kako stoji na tej lestvici Slovenija s svojim obveznim, “prisilnim”, “nesvobodnim” javnim zdravstvenim zavarovanjem in pretežno javnimi ponudniki zdravstvenih storitev.

V Sloveniji vsak dan poslušamo slabe novice s področja zdravstva — od čakalnih vrst pa do afer, da ne omenjam političnih menjav direktorjev UKC. Sodeč po tem bi pričakovali, da bodo ljudje imeli negativno mnenje o kakovosti zdravstva.

Toda ne! Mednarodne primerjave kažejo, da so pri nas ljudje bistveno bolj zadovoljni s kakovostjo storitev kot pa v drugih državah OECD in v treh primerljivih državah (Avstrija, Nemčija, Češka). Kar pa ne velja za zadovoljstvo s storitvami vlade in sodstva.

Slika 1: Življenjsko pričakovanje in izdatki za zdravstvo per capita (po pariteti kupne moči) v Avstriji in Sloveniji, v 2000–15 —[Vir: Eurostat, avtorjevi preračuni]

Precej narobe

Jasno, da je z našim zdravstvom precej zelo narobe. Toda: ali je rezulat glede na vložena sredstva — v primerjavi  rugimi državami — bistveno slabši?

Podatki kažejo, da ne. Po podatkih o povprečnih izdatkih za zdravstvo in o pričakovani življenjski dobi v državah EU je Slovenija zelo visoko. Po pričakovani življenjski dobi je bila Slovenija leta 2015 sicer na sredini držav EU — nekoliko nad povprečjem EU-28 —, toda po vloženih sredstvih (dobrih 2.700 enot po pariteti kupne moči na prebivalca) dosega tretji najboljši rezultat med razvitejšmi (starimi) članicami EU.

Samo Portugalska in Grčija dajeta manj denarja za zdravstvo za podobno pričakovano življenjsko dobo kot Slovenija. Druge nove članice EU dajejo po pariteti kupne moči manj denarja na prebivalca za zdravstvo kot Slovenija, vendar je tam tudi kvaliteta zdravstva (merjena s pričakovano življenjsko dobo) bistveno nižja kot pri nas. Recimo na Češkem, ki nam je najbližje, ljudje živijo v povprečju dve leti manj kot pri nas, v Bolgariji pa kar šest let manj.

Trajektorij

Poglejmo, kako je Slovenija prišla do te točke oz. kakšen je bil trajektorij pričakovane življenjske dobe glede na izdatke za zdravstvo v primerjavi z Avstrijo — državo, ki nam je vzor.

Zgornja slika (slika 1) mnogim ne bo všeč. Kaže namreč, da je Slovenija v obdobju 2000–15 dosegla podobno pričakovano življenjsko dobo ob bistveno manjšem povečanju stroškov za zdravstvo.

Kar zadeva Avstrijo, je slika precej podobna tisti včerajšnji, ki prikazuje ZDA. Avstrijci namreč za podoben rezultat kot Slovenci plačujejo na prebivalca dvakrat več kot Slovenci (po pariteti kupne moči).

Tu seveda svoje naredi tudi razlika v razvitosti. V razvitih državah sta namreč obseg in raznovrstnost zdravstvenih storitev večja, saj ljudje povprašujejo po dodatnih storitvah, ki jih manj razvite države še ne poznajo. Obenem pa v razvitih državah mnoge storitve izvajajo na višji tehnološki ravni, kar seveda tudi več stane.

Slika 2: Pričakovana življenjska doba in izdatki za zdravstvo per capita (po pariteti kupne moči), 2015. —[Vir: Eurostat, avtorjevi preračuni]

Z upoštevanjem razlik

A tudi če upoštevamo razliko v razvitosti — če namreč stroške za zdravstvo per capita normaliziramo (delimo) z BDP per capita (oboje po pariteti kupne moči), ker je Avstrija pač dvakrat bolj razvita od Slovenije —, dobimo podobno sliko kot prej, le da so razlike nekoliko manjše.

Zgornja slika (slika 2) nam de facto kaže povezavo med tem, kolikšen del dohodka povprečen državljan nameni za zdravstvene storitve in koliko za to dobi (grobo rečeno) življenjske dobe:

V letu 2015 je povprečen Slovenec namenil 11,5% svojega dohodka za zdravstvene storitve in za to “dobil” 80,9 let življenjske dobe. Povprečen Avstrijec pa je si je s 13,6% svojega dohodka “kupil” 81,3 let življenjske dobe.

Je torej slovensko zdravstvo v mednarodni primerjavi tako zelo slabo oz. dražje? Podatki tega ne kažejo. Ravno nasprotno! V bistvu kažejo sliko, da je slovensko javno zdravstvo glede na vložena sredstva dokaj učinkovito.


OpombaTekst je bil objavljen v sredo, 23. maja 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Kako slabo je v resnici slovensko zdravstvo?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

Slika 3: Življenjsko pričakovanje in izdatki za zdravstvo per capita, normalizirani za BDP per capita (po pariteti kupne moči) v Avstriji in Sloveniji, v 2000–15. —[Vir: Eurostat, avtorjevi preračuni]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE