Dosjeji X kot ksenofobija vedno vžge: Desnica premika meje radikalizacije

19.5.2018 / 06:10 Komentiraj
Če ta teden nismo zaustavili desničarjev, potem jih ne bomo nikoli. In glej, glej: čez 15 dni bodo zmagali na volitvah!
NAROČI SE PRIJAVI SE

Najprej je poslanec SDS Žan Mahnič objavil, da je “prijetno […] zjutraj poslušati zvonove iz domače cerkve” in da je “3. junija nujno potrebno obkrožiti SDS, […] da nam ne bo treba zatiskati ušes ob dretju iz džamijskih minaretov”.

Ampak to še ni bilo nič takega. Nekaj dni pozneje je Jože Biščak, odgovorni urednik Demokracije in Nova24TV, na spletni strani objavil kolumno z naslovom Kaj boste posiljenemu otroku odgovorili, ko vas bo nekoč vprašal: Mami, ati, koga sta volila 3. junija 2018?.

Nazadnje pa se je za sprostitev od te medijske in miselne gnusobnosti pojavil še plakat Slovenske ljudske stranke s sloganom “Slovenija ni samo Ahmad”. Ta je bil v komunikacijskem, oblikovnem in vsebinskem smislu sicer poden od podna, ampak je bil vsaj za crknit od smeha.

Polarizacija na liniji

Ni presenečenje, da se predvolilni boj zaostruje. Ni presenečenje, da stranke in kandidati ne šparajo kritičnih in posmehljivih ali celo žaljivih besed na račun svojih konkurentov. To navsezadnje niti ni nič abnormalnega, če že vsaj vljudno in dostojno ni.

Še manj je presenečenje, da prihaja do polarizacije na liniji med desnico in levico in na liniji med tako imenovanimi starimi in novimi obrazi. Prva linija povzema nespravljivost slovenske zgodovine in vrednot — partizani/domobranci, komunizem/antikomunizem, rdeča zvezda/kljukasti križ, (post)socializem/neoliberalizem, solidarnost/libertarnost —, medtem ko druga linija odpira aktualna vprašanja morale in moralizma ter meritornosti in meritokracije.

Konkretnih, življenjskih predvolilnih tém izpod teh usedlin in navlake seveda ni veliko videti in slišati. Tu in tam socialna kapica ali čakalna vrsta.

Radikalizacija

Tudi radikalizacija ni presenečenje. Politični diskurz se radikalizira po vsem svetu, kako se ne bi tudi v Sloveniji. Pa ne samo politični diskurz. Radikalizirajo se tudi politične ideje. To se dogaja počasi in postopoma in skoraj neopazno.

Danes smo tako rekoč navajeni na vse. Če se spotaknemo ob Biščakovo bluzenje o posiljenem otroku, se kvečjemu zdrznemo, vendar šok hitro mine, ker je tega sranja toliko, da se ne utegnemo več zgražati. Ob naslednji, morda Brščičevi blazirani blaznosti ali Libertarčevi moroničnosti, bomo samo še naveličano skomignili z rameni. Da ne bo pomote: meje radikalizacije premikajo desničarji. Ta levi tu niso nedolžni, vendar so hočeš-nočeš potisnjeni v položaj, ko jim ne preostaja drugega, kot da reagirajo s približno enako mero flipnjenega negativizma. A v vsakem primeru je desnica tista, ki tu diktira tempo in ton — in teme.

Retorika ksenofobije

Zato tudi ni (takšno) presenečenje, da so desničarji kot eno glavnih ali vsaj najglasnejših in najbolj navijaških predvolilnih tem vsilili problematiko beguncev. Varnostna, finančna, socialna in mednarodnopolitična vprašanja so zapakirali v bedno senzacionalistično kampanjo za vzbujanje strahu med domorodci, dovolj frustriranimi že zaradi drugih, občutnejših problemov.

Retorika ksenofobije se prilega alt-right poenostavljanju, da se moramo kot pravi, neponarejeni in pošteni domoljubi, ki niti lasu nikomur ne bi skrivili, zavzemati za predpravice, privilegije in prednosti, ki da nam kot pripadajo avtohtonemu življu — ne pa nekim pritepenim Ahmadom.

Toda retorika ksenofobije ni samo nedeljska filozofija naroda in pripadnosti narodu, temveč tudi predvolilna komunikacijska strategija. Desničarskim strankam (in njihovim piškotkarskim medijem) se bo pred volitvami obrestovala. Orbán jim je via Janša dal nazoren zgled, da ksenofobija vžge. Desnica računa, da se bo folka morda le prijelo, če bodo dovolj dolgo in dovolj patetično ponavljali apokaliptično mantro o islamizaciji Evrope.

In se ga bo res. Ker ali mar kdo misli, da so Madžari bolj neumni od Slovencev?

Plakat SLS prikazuje obris “Jožetov” polne Slovenije, obdane z nedefinirano modrino oblakov, polno “Ahmadov”. Znesek “500€” v Sloveniji domnevno pomeni, da “Jožeti” kot upokojenci dobijo toliko na mesec, medtem kot znesek “1930€” [sic!] predstavlja mesečne stroške, ki jih ima Slovenija z enim “Ahmadom” — češ, krivica.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE