Identitarci so nova kontrakultura. Tiha večina. Družina, služba, pivo, SDS.

16.5.2018 / 06:10 1 komentar
Lahko pričakujemo, da bo Generacija identitete v prihodnosti dosegla še lepe uspehe v tem zahojenem domačijskem okolju.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Janševi retviti kažejo na to, da se je poistovetil z delovanjem in mislimi Generacije identitete — organizacije, ki se je s svojo antimigrantsko, ksenofobno in hkrati “domoljubno” agendo očitno prijela tudi v Sloveniji in za katero se je prvak SDS odločil, da jo je treba podpreti.

Na to opozarjata Primož Cirman in Vesna Vuković v članku o GI. Organizacija je potem ostro reagirala z demantiji in transparentom na železniškem nadvozu na Dunajski cesti, s katerim je SIOL razglasila za manipulativen fake news medij.

Agenda psihološke nevtralizacije negativnih učinkov, diskreditacije in nenehne “vojne proti medijem”, ki jo dobro poznamo ravno s strani novopečenega podpornika in njegove stranke.

Kontrakultura naroda

Novinarja pišeta o povezavah med člani podmladka SDM in Generacijo identitete, pa tudi o srečanju, na katerem je bil udeležen Janša sam.

V svojem demantiju omenjenega zapisa se GI sklicuje na svojo nenasilnost, nesovražnost in zakonitost svojega delovanja. To lepo kaže na ideološko mimikrijo takih gibanj danes. GI odločno zavrača kakršnekoli povezave z neonacističnimi in drugimi skrajnimi desničarskimi idejami.

Za njimi po njihovem stoji narod. Oni da so predstavniki “tihe večine”, ki ne pride do besede, vendar izgoreva v ljubezni do domovine in želji, da bi bili nosilci kontrakulture.

Cirman in Vukovićeva se v članku neuspešno sprašujeta, kdo stoji za Generacijo identitete. Odgovor je v resnici preprost: narod. Naše mnenje. Mnenje tihe večine. Identitarizem postaja nova kontrakultura. Generacija identitete ni posameznik, kot napačno ugotavljata avtorja prispevka, ampak vedno večja mreža mladih domoljubov širom Slovenije. Za svoj edini motiv razglašajo ljubezen do domovine in s tem čut za ohranjanje identitete. Njihovi ideali so dobrobit tako naše kot vseh tujih skupnosti.

Rasizem s človeškim obrazom

Christoph Gurk ugotavlja, da so nova identitarna gibanja našla svojo nišo v pristopu, kako rasizem približati ljudem, ga narediti modernega in sprejemljivega. Sam bi rekel, da se išče rasizem s človeškim obrazom.

Identitarci, ki so danes najbolj razširjeni v Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in Franciji, imajo tesne povezave z madžarskimi in poljskimi neonacisti. Identitarno gibanje je nastalo iz podmladka francoske stranke Le Bloc identitaire (danes Les Identitaires), se je po letu 2012 širilo in v Franciji preimenovalo v La Génération identitaire, v Italiji v Generazione identitaria, v Nemčiji in Avstriji pa v Identitäre Bewegung.

Sami na svojih straneh navajajo, da imajo tudi češko, nizozemsko, belgijsko, madžarsko, irsko in slovensko “podružnico”. Njihovo delovanje po svoji ksenofobni in domoljubni noti spominja na Hervarde in Tukaj je Slovenija, pa tudi na Jelinčičevo SNS.

Njihov podpornik, kakršnega si želijo, je očitno nekakšen “zmeren” Slovenec, ki se ne želi opredeliti ne kot lev ne kot desen. Tak človek je človek, ki ga skrbi služba, materinščina in domača kultura, pa seveda družina in prihodnost naroda.

Skratka: gre za nekakšnega slehernika, povprečnega in lepodušnega državljana, ki ima o sebi in svoji izobrazbi samo najlepše mnenje in ki redko hodi na volitve, ker so “vsi enaki” — medtem ko je sam vzvišen nad vsem, zato raje hodi v naravo ali s prijatelji na pivo.

V tem smislu lahko pričakujemo, da bo identitarno gibanje v prihodnosti doseglo še lepe uspehe v tem zahojenem domačijskem okolju.

Novinarji kot tarče

Janševa agenda podpore Generaciji identitete je zanimiva z dveh vidikov.

Prvi se dotika zgodovine simpatiziranja stranke SDS z radikalnimi desničarskimi gibanji, o čemer je pred leti govoril Erik Valenčič v svojem dokumentarcu Koalicija sovraštva — kar je podrobno analizirala tudi Anuška Delić v Delu.

Drugi vidik pa je očitno skrbno načrtovana tendenca napadanja novinarjev in medijev, ki si drznejo o takih povezavah govoriti. Dejstvo je, da so bili tarče vsi omenjeni: recimo Valenčič in Delićeva, zdaj Cirman in Vukovićeva.

Zato ni bilo nobeno presenečenje, da sta Janševa Demokracija in Nova24TV nemudoma udarila proti Siolovima novinarjema in se postavila v bran identitarcem.

Mimogrede: Janšev medijski imperij, ki smo se mu vsi posmehovali, je ob vodilnem mestu SDS v javnomnenjskih anketah živ dokaz, da lahko sredi domnevno kultiviranega medijske krajine brez posebnega odpora novinarskega ceha učinkovito in uspešno delaš karkoli.

Radikalizacija ali anemičnost?

V Janševem javnem delovanju pa vendarle zaznavamo nekaj drugačnosti. Četudi je svoja radikalna stališča in retoriko v zadnjih tednih nekoliko umiril zaradi bližajočih se volitev, pa vedno bolj odkrito koketiranje z desnimi gibanji kaže na določen razvoj.

Naj za to uporabim še eno ilustracijo.

Pred desetimi leti se je še pretvarjal, da si pa on že ne podreja etabliranih medijev in da so “voljni novinarji” po nekem čudežuspontano prevzeli vodilna mesta na STA, Delu, Večeru, Primorskih novicah in RTV Slovenija, če naštejem le nekatere. Podobno mimikrijsko se je distanciral do brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, češ da z njimi nima nič (not to mention Patria).

Toda pred leti je prišel čas, ko je opustil to družbeno igro zanikanja in kamuflaže. Zdaj je on tisti, ki s pomočjo svojega strankarskega aparata odkrito ustanavlja nove medije, javno išče delničarje in financerje. In če jih ne more najti, rekrutira prijatelje — recimo Viktorja Orbána, Roka Snežiča ali Dijano Đuđić.

Podobno velja tudi za njegov odnos do desnih gibanj: pred leti se je otepal povezave z njimi, danes pa njihove objave brez skrivaštva ponosno retvita. Ni nujno, da v tem vidimo samo njegovo radikalizacijo ali radikalnost njegove politike. Čisto možno je, da smo vedno bolj anemični napredovali vsi, ki to mirno opazujemo.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 13. maja 2018, pod naslovom Janševa nova simpatija: Generacija identitete. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE