Mirt Komel/Mirko Melt/Erik Tlomm: Niti Lynch ne bi znal zrežirati Medsočja

11.5.2018 / 06:08 Komentiraj
Nekje na Primorskem. Gola lokalna lepotica. Mrtva. Privezana na lipo. Županova hči. Prebivalstvo miri predsednik Pahor.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Za prvomajske praznike sem imela kar nekaj družabnih in delovnih načrtov. Nekaj sem jih uresničila, nekaj pa ne — in da je delo obstalo na pol dokončano, je kriv Mirt Komel. Konkretno njegov roman Medsočje.

Knjigo sem dobila direkt iz tiskarne in bi jo v vsakem primeru prebrala, ker moram vedeti, kakšne knjige promoviram in kako bom kritike, novinarje prepričala, da o tem pišejo — in predvsem druge, da bo jo čim več ljudi prebralo. 

Začela sem brati počasi. Določeno število strani na dan. Zadnja dva dneva pa me je Medsočje posrkalo, da sem pozabila na vse, kar bi še morala narediti. Zdaj pa norim in premalo spim, da ujamem zamujeno.

Vendar mi ni žal. Za praznike sem se imela super. Če me je kdo vprašal, kaj sem delala in kje sem bila, sem izstrelila: “Super je bilo, bila sem v Medsočju.”

Nekje na severnem Primorskem

Začne se z uredniškim pojasnilom: “Bralcem izročam v branje tipkopis, najden v od potresa porušenem Medsočju, ki se je pred kratkim še nahajalo — o čemer danes priča le ime — ob reki Soči na severnem Primorskem.” — Sledijo še dodatna pojasnila, podpisan pa je Mirko Melt.

Mirt Komel je skratka napisal knjigo, ki jo podpisuje Mirko Melt, ki objavlja dnevniške zapise Erika Tlomma. Ta v Medsočju piše dnevnik, knjigo, članke. Bere tudi knjige in mi jih beremo z njim. Tlommove zapise spremljajo pripisi, komentarji pisatelja Mirta/Melta, ki je Erikov dnevnik našel, ga uredil in objavil. 

Sledite? Če že po tem uvodu debelo gledate, ne skrbite. Kar sledi, je še bolj nepredstavljivo.

Začetek je na izi. Erik Tlomm opisuje svoje težave z alkoholom, živčni zlom in samozdravljenje. Psihiater mu je svetoval, naj piše dnevnik. Komu? Sebi. Ne more se znebiti čudnega občutka, da piše še za nekoga drugega — “Ampak za koga?”

Najprej se drži proč od ljudi, hodi na sprehode, piše. Rad bi napisal knjigo. Pripis pisatelja najditelja ob robu: “A se ne bi raje kot tega dnevnika lotil samega romana?”

Twin Peaks

Sčasoma beremo tudi odlomke iz knjige Erika Tlomma. Vmes izvemo, kako Medsočje izgleda — “kot mnoga manjša primorska mesta brez Soče” —, in spoznamo lokalne prebivalce. Čas dogajanja je, khm, nejasen kot roman.

Erik Tlomm, občasni honorarni novinar Primorskih novic, razpreda o internetu, toda piše na pisalni stroj. Včasih kaj prepiše iz knjig, ki jih bere v hiši, kjer živi — recimo staro knjigo Medsoška kronika. Spozna lokalnega kiparja, ki v skale v gozdu kleše obraze. Zdi se mu, da je gozd poln nevidnih, a strašljivih bitij.

V Medsočju dejansko kroži kar nekaj zgodb o nadnaravnih, čudnih bitjih. Zapisuje svoje bizarne sanje. Med Medsočani, ki se seveda poznajo do obisti in so nezaupljivi do tujcev, spozna tudi lokalne veljake, vključno z duhovnikom. 

Vmes sam s sabo razglablja o Homerju, mladih, novinarstvu, branju, knjigah, pisanju. Sladkosned odkrije slaščičarno Zlati zob in lokal Renč, ki je skoraj tak kot lokal v Twin Peaksu, kjer Laura Palmer ni bila pridna punca, ampak poželjivo urejena in razvratna.

Nakar še Borut Pahor

Na začetku je ritem njegovega življenja umirjen in počasen, kot so običajni dnevi odvajanja od alkohola. Po 80. strani pa udari: na razklano lipo je privezana gola lokalna lepotica. Mrtva. Županova hči Magdalena Možina. V igro se vključi detektivka Dante D. iz NPU, ki postane s Tlommom par, ko skupaj raziskujeta umor. Ko lokalce obveščajo o poteku preiskave, jih na sestanku miri tudi predsednik republike Borut Pahor.

What? Kaj ti je bilo tega treba, Mirt?!

Okej, knjiga je … — nenavadna, bizarna. Čeprav si po doslej povedanem še niti približno ne morete predstavljati, kaj vse še sledi. Seksualne perverzije so pri vseh teh lažeh in prikrivanju in predvsem glede na mnogoplastnost knjige še najmanj šokantne.

Komel spretno in tekoče meša stile in žanre. Vsaka v Medsočju omenjena knjiga pusti pečat. Svoje mesto v romanu najde tudi knjižica starih mojstrov, tudi v vedno manj govorjenih jezikih. Celo Mozartu je posvečen del pozornosti. (Namenoma vas napeljujem na slastne stranpoti.) Mirt Komel je že v prvencu Pianistov dotik opisoval genialnega in obsesivnega pianista.

Kaj je res in kaj ne

Toda Medsočje je popolnoma drugačna knjiga, ne samo zaradi teme, predvsem žanrsko, stilsko. Kar se mi zdi odlično in vešče. Mirt Komel zmore pisati popolnoma drugače o zelo različnih temah. Kar je Mladen Dolar mojstrsko detektiral:

“Od pianistovega dotika do morilčevega dotika: prvi je neizmerno subtilen, a nazadnje smrtonosen; drugi je takoj smrtonosen, a je potrebna velika subtilnost, da bi razpredli gosto mrežo laži in prevar in dognali, kdo se je koga dotaknil. Mirtovo pisanje, razpeto med enim in drugim, se nas vselej dotakne.”

Kdo je morilec, nemara morilka? Kaj je res in kaj ne. Pravzaprav je res vse in še veliko več, kot si lahko predstavljamo.

Na koncu se detektivka Dante D. in Erik Tlomm prepirata. Muzam se, ker sem knjigo prebrala in vem več od vas, tako da vas lahko mirno zavajam, pustim v dvomu, zmedi, čudenju. Nekaj malega vam bom pa le razkrila. Ne strinjata se, drugače vidita, razumeta, dokazujeta. Ampak kaj, če imata oba prav?

Predvsem pa nisem prepričana, da bi tako kompleksno, živahno, slastno berljivo, tekoče spisano delo znal zrežirati recimo celo sam David Lynch.


Mirt Komel: Medsočje. Založba Goga, 2018, Novo mesto. ISBN: 978-961-277-202-4, 350 strani, 24,90€.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE