Kako je (salonska) levica zapustila delavce in jih prepustila populistom

10.5.2018 / 06:10 Komentiraj
Nekoč so levico volili delavci, zdaj pa jo izobraženci. Ker je kooptirala interese kapitala in podpirala liberalizacijo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Thomas Piketty je objavil novo eksplozivno raziskavo, v kateri analizira vzroke za vzpon desnega populizma v zadnjem desetletju. Analiziral je povolilne anketne podatke za tri velike zahodne demokracije (ZDA, Veliko Britanijo, Francijo) po 2. svetovni vojni. Povsod ugotovil podoben vzorec: za razliko od povojnega obdobja je v zadnjih dveh desetletjih populizem dobil domovinsko pravico v desnih, ne več v levih strankah.

Vzrok je zelo zanimiv: leve stranke da so obrnile hrbet socialno šibkejšim in se naslonile na intelektualno elito. Zakaj? Volilci levice so se demografsko gledano — glede na stopnjo izobrazbe — po letu 1980 začeli drastično spreminjati. Za razliko od povojnega obdobja, ko so levico volili predvsem manj izobraženi (delavski sloj), pa po letu 1980 levico vedno pogosteje volijo bolj izobraženi.

Intelektualna elita je v Franciji med volilci levice v večini že od začetka 90. let. V ZDA se je to zgodilo po letu 2004, v Britaniji pa po letu 2010.

Kako se je to zgodilo?

Zakaj je do tega prišlo? Zakaj je politična levica postala privlačnejša za bolj izobražene?

Očitno je levica bolj odgovarjala interesom intelektualne elite. Ta je globalizaciji in migracijam bolj naklonjena kot delavski sloj. Kar je logično, saj ima od tega tudi več koristi. Univerzitetno izobraženi imajo službe, ki so zaradi globalizacije ali migracij manj na udaru in z več odprtosti samo pridobivajo (od inženirjev do menedžerjev in akademikov).

Politična levica je tudi s kooptiranjem interesov kapitala — od Clintona do Blaira in Pahorja, s tako imenovano “tretjo potjo” —, zavzemanjem za liberalizacijo trgovine in za fleksibilnost na trgu dela očitno bolje zadovoljevala interese intelektualne elite.

Pri tem pa je seveda pozabila na svoj socialnodemokratski pedigre in na interese delavskega razreda, ki jih je nekoč zastopala.

Trendi, razlike, paradoksi

Spremembe volilnih preferenc v zadnjih 70 letih postanejo še bolj očitne z upoštevanjem razlik v stopnji izobrazbe. Pikettyjevi podatki za ZDA kažejo, da je intelektualna elita po 2. svetovni vojni bolj preferirala republikance, medtem ko danes velja, da z naraščajočo stopnjo izobrazbe narašča tudi verjetnost glasovanja za demokrate.

Na drugi strani pa v kapitalski eliti oz. med premožnimi ni prišlo do takšne tranzicije političnih preferenc od desnice k levici. Šele za obdobje po finančni krizi (po letu 2008) lahko rečemo, da 10% najpremožnejših preferira politično levico. Očitno “nova levica” trenutno bolje zagovarja njihova stališča.

Paradoksalno je seveda, da so se pod isto politično streho danes znašli tako tisti z najnižjo izobrazbo in najnižjimi dohodki kot tudi najbolje izobraženi in situirani. Trumpu je uspelo dobiti glasove najvišjega sloja belih volilcev in glasove razočaranega belega delavskega razreda v od boga pozabljenem rust beltu, ki sta mu prosta trgovina in globalizacija odnesli službe.

Roosevelti in Hitlerji

Te spremembe pomenijo, da se “delavski razred” — potem ko ga je “naravna zaveznica” levica zapustila — pospešeno obrača k desnici.

Tak trend je bilo opaziti že v času Velike depresije, ko so nezadovoljni volilci našli uteho za svojo stisko na skrajni desnici. Nezadovoljni delavski razred je bil najboljši politični bazen za Hitlerja in Mussolinija.

Iz tega sledi pomemben nauk: levica mora spremeniti svoje programe in jih preusmeriti od kaviarskega svetovljanstva k zaščiti delovnih mest in socialnih pravic delavskega razreda. Slediti mora zgledu (demokrata) Franklina D. Roosevelta po letu 1932, ki je po Veliki depresiji postal največji socialni reformator v zgodovini ZDA in oče ameriške socialne države.

Dejstvo je, da sama gospodarska rast ni dovolj. Koristi od nje se ne porazdeljujejo enakomerno. V zahodnih državah je potrebna močnejša in aktivnejša politika za zmanjševanje socialnih razlik oz. bolj pravičnejšo prerazdelitev koristi od gospodarske rasti.

Ali preprosto rečeno: če zahodna politična levica ne bo ponudila “Rooseveltov” oz. socialnim reformatorjev, bodo razočarani in deprivilegirani volilci sledili “Hitlerjem” — oz. desnim ekstremistom.


OpombaTekst je bil objavljen v ponedeljek, 7. maja 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Vzroki za vzpon desnega populizma – ker je politična levica zapustila šibkejše. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE