Socialistični Marx, postsocialistični Karl

8.5.2018 / 06:10 3 komentarji
Karl Marx ni stvar preteklosti. In tudi ne bo, ker je “več konkurenčnosti” v resnici eksploatacija delavskega razreda.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ob novici, da so 5. maja v Trierju ob 200-letnici njegovega rojstva odkrili pet in pol metra visok Marxov kip, sem se spomnila naslova znamenite monografije s področja antropologije postsocializma: Marx Went Away — But Karl Stayed Behind. To je rekel taksist avtorici Caroline Humphrey, ko se je v mongolskem Ulan Batorju začudila nad preimenovanjem Kolhoza Karla Marxa v Karlov kolhoz.

Stavek “Marx je odšel, ampak Karl je ostal” je najbolj znana ubeseditev ene temeljnih ugotovitev antropologije postsocializma: da v postsocialističnih družbah prihaja do sprememb po logiki kontinuitete, ne pa diskontinuitete. Da torej preteklost v postsocialističnih družbah ostaja. In da je to vztrajanje v preteklosti nujno za uspešnost sprememb v teh družbah.

Odkritje Marxovega kipa v njegovem rojstnem mestu je materializacija resnice, da Marx iz postsocialističnih družb ni nikoli zares odšel. Ali če je že odšel socialistični Marx, je za njim ostal postsocialistični Karl.

Marx in mladi levičarji

To verjetno drži. Se je pa treba vprašati, ali to Marxovo vztrajanje velja samo za postsocialistične družbe. Ali pa morda tudi za druge?

Sama menim, da je Marx še vedno tu tudi v drugih delih sveta. Tudi na Zahodu. In to ne kot prežitek preteklosti. Ampak kot nujni strukturni element sedanjosti. Po mojem je Marx bil in bo ostal del našega sveta tako dolgo, dokler bomo živeli v kapitalizmu.

Ob tem je morda najbolj presenetljivo, da to Marxovo vztrajanje ni povezano s tem, ali se je in koliko se je v svojih analizah motil. Ker Marx se je v nekaterih svojih analizah zagotovo motil. To je dejstvo. Ki ga slovenski mladi levičarji — tisti, ki so Marxa na novo odkrili — ne priznavajo. Marxa se držijo kot pijanec plota. Vsako odstopanje od tega, kar je napisal Marx, razglašajo za revizionizem.

Tako kot so to delali že marksistični dogmatiki v preteklosti. Tisti, zaradi katerih se je Marx priskutil mnogim iz moje generacije. Družboslovcem iz moje generacije je bilo namreč jasno, da je Marx marsikje zgrešil. Kot recimo v svoji analizi britanskega gospostva v Indiji. Ko je zagovarjal kolonializem.

Marx in Freud

Razlogov za Marxove napake in netočnosti je veliko. Kot prvega moram omeniti dejstvo, da je analiziral kapitalizem svojega časa. Tako kot je Freud analiziral libidinalni ustroj posameznikov svojega časa.

In tako kot vsi današnji posamezniki nimajo instanc Ida, Ega in Superega, kot jih je Freud definiral pri posameznikih svojega časa in socialno-kulturnega okolja, tudi današnji kapitalizem ni isti kot kapitalizem s konca 19. stoletja, ki ga je analiziral Marx.

Tako kot se danes posamezniki z libidinalno strukturo Id–grandiozni Self–sadomazohistični Nadjaz oddaljujejo od Freudovih posameznikov, se tudi današnji potrošniški kapitalizem v številnih elementih oddaljuje od Marxovega kapitalizma.

Drugi ključni razlog za Marxove napake pa je dejstvo, da je bil Marx tako kot večina velikih mislecev s konca 19. stoletja socialni evolucionist. Socialni evolucionizem s konca 19. stoletja pa je v svojem razumevanju zgodovine in družbenih sprememb zagrešil več bistvenih napak. Te je z drugimi socialnimi evolucionisti svojega časa delil tudi Marx.

Marx in maksimizacija profitov

Tisto, kar je ob tem fascinantno, pa je dejstvo, da Marx ostaja relevanten ne glede na svoje napake. Razlog za njegovo relevantnost pa je v dejstvu, da je odkril temeljno logiko delovanja kapitalizma. In ta logika ostaja ista — neglede na drugačni tip kapitalizma, v katerem živimo danes.

Tej logiki se reče instrumentalizacija celotne družbe za to, da kapital maksimizira profite. Srhljivo je opazovati, kako ta logika, ki jo je razgalil Marx, ostaja danes ista kot v njegovem času.

Človeka spreletava srh tudi ob spoznanju, da so kapitalisti Marxovega časa opravičevali svoje nečloveško izkoriščanje delavcev, delavk in otrok pod istim geslom, pod katerim opravičujejo nedopustno izkoriščanje prekarcev, migrantov in tudi redno zaposlenih tudi današnje kapitalistične družbe — vključno s slovensko. Namreč s povečevanjem konkurenčnosti.

Pozabili smo tudi, da je že Marx ugotovil, da je tisto, kar se kapitalistu kaže kot konkurenčnost, v resnici eksploatacija.

Marx in delavski razred kot subjekt zgodovine

Zato Marx ni stvar preteklosti. In ne bo stvar preteklosti, dokler bomo živeli v družbah, ki temeljijo na izkoriščanju dela. Dokler živimo v takšnih družbah, Marx ni in ne bo zastarel. 

Da ga kapital hoče prikazati kot takega, da ga hoče kot takega potisniti na smetišče zgodovine, pa je jasno. Kot je tudi jasno, zakaj. Razumevanje lastne eksploatacije je namreč eden ključnih dejavnikov, ki delavce iz razreda po sebi — torej iz objekta zgodovine — spreminja v razred za sebe. V subjekt zgodovine.

Imeti nasproti sebe delavski razred kot subjekt zgodovine pa je zadnje, kar si kapital želi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE