Enkrat zmanjka izgovorov za pizdarije: Jaz ne grem volit, ker kadim gandžo

7.5.2018 / 06:08 1 komentar
Mati: “Kam gre tok keša, pismo?” — Jaz: “Ja, za ganjo, sej veš.” — “Pa posad si tega hudiča!” — “Če ne pustijo, pizda.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Jaz sem ena tistih, ki ne voli. Moja mati kr fukne un volilni listek stran: “Sej ti itak ne voliš.” Sej res ne. Sam ko to poveš ljudem, vsem neki žila začne utripat na vratu: “Sej, sej! Zarad takih k si ti, je tko! Da vas ne slišim več kej jamrat čez to državo!”

Alo bre, umir se, vzem tablete za pritisk, da te tiki-tik ne izda. Sej nč ne jamramo. Jaz sem srečna za vsak nov podarjen dan. Kaj se bom jaz jebala z levimi pa desnimi pa ta frjolčastmi. Pa novi obrazi pa who knows what.

Dokler so vsi zaglavljeni tam ene 75 let nazaj, je itak vse uzalud. Ma ni variante, da dam svoj glas za enga, če so mi vsi isti šmorn, pa noben mi ne odgovarja.

Pol pa me začnejo prepričevat, da morm nujno oddat vsaj neveljaven glas. Ja, kje mam pa cajt. Da se bom kotalila do mesta, da napišem na glasovnico “Sylvester Stallone”. Mogoče bi pa lahk sebe napisala, pa kakega novega bralca dobila. Plus, majka bo itak vrgla stran unga nebodigatreba od listka.

Legalize it — prvi na vasi!

Ampak ti modeli so tok prefrigani, da pol začnejo take prodajat: “Mi bomo legalizirali gandžo. Prvi bomo na vasi!” In to kr vsi naenkrat.

Da mi je to videt. Mi smo tok vzad, da jao. Jaz lahk petkrat nazaj od mrtvih vstanem, pa mi bo še vedno kje kakšen kifeljc dihal za ovratnik: “Guspa, kle mate 41€ za plačat, ker kadite joint na cesti.”

Naslovi v medijih so v stilu Zaplenili so mu drogo ali Potolkel ga je, ker mu je bil dolžen denar za drogo. U, jebemtiš, kaj je spet ena nova droga na sceni? In pol k en butelj vidiš, da je bla marihuana. Nikol pa en bo pisalo za enga nažganga: Zadrogiran povozil otroka, ampak vinjen.

Če alko ni droga, pol pa res ne vem. Pa sem že večkrat rekla, da ma lahk tud gandža slabe strani. Tko k vse. Kadit od zjutri do zjutri te bo naredilo tazga lenuha, da boš mogel čistilki konkretno plačat, če boš hotel, da sploh stopi skoz vrata.

Ampak ker ma vsak pravico delat svojim telesom in mozgom, kar hoče, res ne štekam, zakaj ne pustijo folku, da si sami sadijo. Če grem lahk po čike in alko sama, si lahk tud sama sadim. Ne pa da se skrivam k ena sramežljiva najstnica okol in k en debil govorim po šifrah, ko kličem koga, da pridem iskat za kadit. K da bi teti Mercatork poslala SMS po telefonu: “Dej mi prosim en domač pršut na stran, pa še eno mortadelo.” Pršut bi bil viski, mortadela pa pir. Čisti kretenizem.

Moja mat je enkrat čist popizdila:

“Kam gre tok keša, pismo?”

“Ja, za ganjo, sej veš. Al bi rajš, da grem na apaurine?”

“Pa posad si tega hudiča, a je treba tok dnarja za to zmetat?”

“Če ne pustijo, pizda. Sedet pa že ne grem na stara leta.”

Open-minded

Ampak moja dva sta open-minded. Ker sta v 70. živela v Londonu, nista glih k dva zategnjenca: “O Marija pomagaj! Mamile pijejo!” Lahk si komot kakšnega pred njima zvijem. Upata, da me bo tko butnilo, da bom tam v tišini svoje zgodbe neki maštala v glavi. Ker lahk me kakšna zajebana gandža glih na kontra udar in pol tok govorim, k da se mi gre za življenje.

Velik bolj jima gre na kurac moj alko. Valda, sej sta pametna. Ne pa tko k zanč ena starudina, k me je prepričeval, da je alko boljš kot “tista marihuana”. To je zato, ker berejo v medijih o drogah in pol vse skup zamutijo. Da ma doma tono tablet za po grlu splaknit, da sploh preživi dan, tist je pa okej. Tist dohtarca napiše, una bo pa ja vedla.

Mojim frendom je ful čudno, da jaz komot pred starimi govorim, da grem po gandžo in podobno. Joj, kaj vse smo že dali čez, valda jima je ena gandža pičkin dim.

Včer sva bla s fotrom na drinku in prisede še en moj frend. Debata na debato in smo nekak pristali na legalizaciji gandže. Fotr je tko pametoval: “Jaz ne kadim, zato se v to sploh ne mešam. Ker kdo sem jaz, da bom komu kej prepovedal? Sej men tud noben ne prepoveduje, da zdej kle pivo pijem.”

Exactly.

In pol nadaljuje, tko veselo: “A se spomniš, ko so vas dobili na nasadu?” Kao da je to blo kul, zabavna štorija, teb pa mozak razbija, kje da fuck je spet kej zvedel.

Ne se zajebavat

Sam mi je spomin res fuknilo tja nekam do enga mojga 15. leta. Sej res. Ker sem bla neukrotljiva najstnica, me je fotr en dan zvlekel z njim na Kras do naših frendov. Da ga ne bom srala po Ljubljani. Ko so ga ta stari tam pljuckali in uživali kraški zrak, sva se jaz pa njihov sin ukompala, da mi gre neki pokazat. Pa še en tretji model, otrok od enih tretjih tam, k so bli družinski frendi. In uletimo na nasad. Tam mi kažeta verhe, gledamo bilke — in fuk kr naenkrat krimiči okol nas.

Ne se zajebavat. Modeli so sam čakali, kdaj bo kdo iz Ljubljane uletel. Prvič v lajfu sem vidla, kako pulijo ven 1500 sadik in mečejo vse skup v kiblo. Jao, srce mi je pokalo.

Pol so nas odpeljali do ta starih, jim zjebat kraški zrak, na koncu pa so unga tretga odpeljali. Njegov fotr, en doktor ne vem česa, je uletel po sina, se skregal, jebal vsem vse po spisku, se stepel in to je blo to. Starci so šli dalje pljuckat, mi pa ostali brez ganje.

Ko sva prišla domov, je mati sam s ta belim gledala ob tej štoriji. Kao da so okrog mene sam štale vedno. Spet jaz? Skoz jaz. Sem sam še s prstom začela kazat na fotra: “On je kriv! Kaj ste me pa silili tja!”

Takrat še nisem vedla, kam vse me bo odpeljal lajf. In da mi bo enkrat zmanjkalo izgovorov za pizdarije.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE