Pomlad kot etična kategorija. Ker kolektivna poganska nepismenost.

19.4.2018 / 06:08 1 komentar
Vi civilizacijo razglašate za civilizirano? Civilizacijo, ki pozimi umre, spomladi pa se dela, kot da se nič ni zgodilo?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vsako pomlad se ljudje prebudimo in rečemo: “No, pa je končno spet pomlad.” Ali: “Čas življenja in prerojenja.” Kot da ni mogoče, da je bila zima usodna in da smo vmes že umrli. Kot da je pomlad prišla ravno pravi čas. Kot da ni mogoče, da je prišla prepozno. In da nato živimo malo bolj prizadeti. Od tega mraza, hlada, smrti in glavobola.

Pa potem preštejmo pomlad za pomladjo. Se nabere, ja. Ni čudno, da po nekajdesetih pomladih usahnemo. Tako umre človek. Ker ne prenese zim. Zaradi zim brez števila, ja. Zaradi turobnosti.

Premalo je kurentov, premalo mask, vraž in obredja, ki bi nas pozimi ohranjali pri življenju. Dobro, vidim živordeče bandere in slišim zvonenje iz turnov in petje župnijskih pevskih zborov. Prepozno. “Pomlad je!” se glasi samonanašalna hvalnica pomladi. Kot da je še kdo ostal. Kot da je vse skupaj nedolžno! Pet mesecev novembrov in februarjev!

Obredna zamrznitev

Kaj pa vemo. Morda se bodo ljudje prihodnosti za obdobje zime obredno zamrznili (ali se pustili zamrzniti) in se na pomlad odmrznili, ali pa bodo — kot ptice — odleteli na jug. Tja, kjer je zeleno in sonce.

In vi ste našo civilizacijo razglasili za civilizirano? Civilizacijo, ki pozimi umre, spomladi pa se dela, kot da se nič ni zgodilo? Kot da so bili vmes samo nepomembni oglasi in da Mario z razširjenimi rokami že ugotavlja: “In spet smo nazaj!”

Pa vendar — res smo nazaj. Kakršnikoli že. Malo bolj skrivenčenih duš in malo manj otroško naivnih oči. Ne bom več dolgo zdržal brez pomladnega obredja. Kar sprijaznili smo se, da pomlad pozdravimo z nekaj dobro do prav dobro odpetimi otroškimi pomladnimi pesmicami, velikonočno potico in …

Dobro, boste rekli: pa saj imaš še gregorjevo na Gradaščici, pa majske igre v Rožni, pa 50 dni prazničnega velikonočnega časa! Kaj bi še rad?

Hja, eno proper spomladansko obredje. Samo to. S simfoniki, MGL-jevci, folklorniki, magari s predsedniškim nagovorom. In temu bi se moralo reči tradicionalno obredje. Že prvič. In obredje. Ali pa vsaj slovesnost. Ker pač!

“Veseli se!”

Kaj pa to: ali ne bi bilo prav in utemeljeno, da bi pomlad obravnavali kot etično kategorijo? Kot etični poziv, ki pravi: “Tisoče, desettisoče enot napora, bolečine in smrti sem pobrala v vašem svetu, v svetu čutečih živali, in zdaj sem — okrvavljena od žrtev brez števila, ki jih zahtevajo bogovi — tu, pred vami. Veseli se!”

In bog ve, če ni vabilo k bogato obloženi mizi življenja še veliko bolj zaostreno od klica na pomoč. Pod bogato obloženo mizo namreč nemijo duhovi premnogih bitij, ki so k rešitvi že neuspešno klicala.

Samo to hočem reči, da se mi zdi, da pomlad premalo radikalno sprejmemo. Na mizi v učiteljski zbornici sem pred dnevi opazil kot da simpatično pomladansko povabilo: “Pomlad je čas, da prevetrimo naše duše in  …” — bilo je še nekaj, ampak sem pozabil, kaj.

Čas brez letnih časov?

Ali si znamo predstavljati čas brez letnih časov? Kot da življenjski cikel ni radikalen in neizbežen! Kot da govorimo iz neke znanstveno hladne objektivnosti, v kateri nas vsako leto po nekem še kar nepomembnem naključju doleti pomlad! Kot da je pomlad nekaj, kar si zasluži skromen opomnik na mizi v učiteljski zbornici! Kot da obstaja neskončno mnogo stvari, ki so pomembnejše od pomladi!

Kljub vsemu smo pač samo živali — in kot taki nismo imuni na razcvet zelenja, blagodejnost toplote sonca, modrino neba, raznobarvnost cvetlic, you name it. Zakaj bi to zanikali?

No, naj dam ime temu, o čemer govorim: kolektivna poganska nepismenost.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE