Tega, kar je naredila Alenka Bratušek, moški ne bi.

13.4.2018 / 06:08 Komentiraj
Pa tudi Ljudmili Novak in Katarini Kresal ne bi tega naredili. Zlasti pa tega ne bi naredili nobenemu moškemu. Politiku.
NAROČI SE PRIJAVI SE

“Slovencem gredo ambiciozni ljudje na živce.”

Tako piše v poglavju o kandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko in podpredsednico Evropske komisije. Moj dodatek bi bil, da jim gredo na živce tudi odločni in opravilno sposobni. Žaljivi in razdiralni pa malo manj.

Knjiga V svojih čevljih novinarja, pisatelja in biografa Tadeja Goloba je v glavnem — kot obljublja podnaslov Zgodba Alenke Bratušek, prve slovenske predsednice vlade — zgodba o političarki. Nekaj malega pove, kaj si je želela postati kot otrok in kaj je študirala in delala, preden je postala predsednica vlade. Nekaj stavkov je osebnih, o družini, bližnjih nič. Samo fotografije iz osebnega arhiva na sredini knjige. Njena mnenja ob različnih situacijah so zapisana odmerjeno.

V svojih čevljih sem brala kot učbenik o politiki. Abeceda proračuna, financ, v knjigi je kar nekaj tabel in razlag. Prav posvečala se jim ravno nisem, ker mi številke ne grejo.

Pet let je bila vodja Direktorata za proračun na Ministrstvu za finance. Vsega skupaj je na MF delala na dvajsetih državnih proračunih. Pod različnimi vladami in svojimi moškimi predhodniki z vseh političnih vetrov.

Da se je kot diplomirana tekstilka, torej ne kot ekonomistka recimo, prebila do tako visoke funkcije v ministrstvu za finance, je prav gotovo posledica ambicioznosti in pridnosti.

Negativna Slovenija

V knjigi tudi veliko izvemo o Pozitivni Sloveniji in Zoranu Jankoviću, pa tudi o drugih posameznikih, recimo o Karlu Erjavcu in sprenevedanju Desusa.

Ko omeni, da Pahor kot predsednik vlade in Križanič kot finančni minister nista dovolj vedela o slabi finančni situaciji, sem se spomnila Križaniča iz oddaje o bančni luknji. Rekel je nekaj v tem stilu, da “bančna luknja ne obstaja”, da je to “izmišljotina”. No, kaj jaz vem o tem, je pa vsekakor zanimivo.

V času njenega kratkega mandata smo bili sredi krize, grozili so nam s tako imenovano Trojko. Ko je postala predsednica vlade, je bilo v državi denarja (za plače, pokojnine itd.) za tri mesece.

Čeprav gre za dogajanje v pestrih, kriznih, burnih časih, je knjiga napisana zadržano. Vmes sem se morala bodriti s tem, da knjiga ni mišljena kot napet triler, čeprav se nam je takrat mogoče tako zdelo. Ovrednotenje njenega dela in obdobja prepuščam strokovnjakom za finance in politiko.

Indirektni seksizem

Ob koncu knjige je tudi zapis Aleksandre Klopčič, ki se je na primeru Alenke Bratušek lotila seksizma v medijih. Konkretno v Delu. Predvidevala sem, da bo seksizmov mrgolelo. Saj veste, začelo se je s tvittom Janeza Janše, da bo njen mandat dolg toliko kot njeno krilo. Čeprav je sama napovedala kratek, krizni, reševalni mandat.

Raziskovalka ugotavlja, da glavni predmet zastavljene naloge pravzaprav manjka. Da so o Alenki Bratušek pisali malo in da niso bili direktno seksistični.

In v tem je keč: seksizem kot oblika ignorance. Ko so o njej pisali, je bil glavni pravzaprav Zoran Jankovič. V smislu “moški bo povedal”, “se odločil”, “ženska bo umirila zadeve”, “se umaknila”.

Moškemu tega ne bi delali

Če se prav spomnim, so jo kar naprej glodali zaradi oblek. Predvsem čevljev. Kot vedno, ko gre za ženske v politiki, se vsi — pa ne samo mediji — spotikajo ob njihovo garderobo in se sprašujejo, kako usklajujejo družino in službo. Klasika.

Da niti ne omenjam najhujšega pogroma — njene kandidature za evropsko komisarko. Slovenska spin diareja enormnih razsežnosti. Ovadba o koruptivnem dejanju — da je predlagala sámo sebe — je bila zavržena. Potem pa tišina. Tako je ona in z njo vred Slovenija izgubila pomembno mesto v evropski politiki.

Še vedno se mi zdi, da moškemu tega ne bi delali.

Pred tem je pogrome doživljala tudi Katarina Kresal. Oporekali so ji partnerja, politično neizkušenost — kot da je (bil) (do)sedanji predsednik vlade kaj drugačen —, šoping s helikopterjem itd. Spomnim se, da je opozarjala na izbrisane, drugo mi je izpuhtelo iz spomina.

Da ne bo pomote: nisem volila niti za Alenko Bratušek, niti za Katarino Kresal. Marsikaj me je motilo.

Boys and their toys

Da je Alenki Bratušek kot predsednici vlade manjkalo širine, je rekel eden od sodelavcev. Da je nastopala agresivno. To ji je svetoval tuji mojster promocije, češ, s prijaznostjo ne zmagaš. Večkrat sem slišala, da je samo odlična računovodkinja.

Hmm, toda mandata se je lotila z jasno vizijo: treba je bilo rešiti, kar se rešiti dalo. Pet milijard bančne luknje in prazen proračun.

Pogrom je doživela tudi Ljudmila Novak. Še ena, ki je nisem volila in je moje ideološko nasprotje. Resda ni bila predsednica vlade, so jo pa zamenjali kot predsednico Nove Slovenije. Zgledne konservativne stranke, za katero se je jasno vedelo, kaj zagovarja.

Toda kdo od tistih, ki so jo zamenjali, bi šel na prireditev SDS in tam povedal, da je z desnico nekaj narobe? Pogumno. Tisti, ki jo je prisilno zamenjal, je Janšo povabil na kavo. Ker da gre za dobro Slovenije. Resno?

Tega, kar je naredila Ljudmila Novak, predvsem pa tega, kar je naredila Alenka Bratušek kot predsednica vlade, moški ne bi bili sposobni. Ker je (bilo) politično nepopularno. So pa boys with their toys zato učinkoviti pri rušenju pogumnih žensk v politiki. Ne morem se znebiti tega vtisa. Ne velja samo za politike in medije. Vsi smo načeti in okuženi.


Tadej Golob: V svojih čevljih. Zgodba Alenke Bratušek, prve slovenske predsednice vlade. Založba Didakta, Radovljica, 2018. ISBN: 978-961-261-485-0, cena: 24,90€. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE