Samozavest serijsko: Židan kopira Janšo (Janša pa Blaira)

12.4.2018 / 06:10 Komentiraj
Zelo nerodno, če neka druga stranka, ki ravno tako pretendira na zmago na volitvah, stavi na identične politične parole.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Včeraj sem na domačem naslovu iz nabiralnika potegnil pisemce Janševe SDS, s katerim me vabijo “na posvet”. Zraven so priložili vprašalnik. Na njem bi moral z “da” ali “ne” odgovoriti na šest sugestivnih vprašanj, v katerih manjka precej vejic. Usstavil sem se že pri uvodnem stavku. Ta se sladkobno glasi:

“V Slovenski demokratski stranki smo pripravili celovit program ukrepov za izboljšanje vašega osebnega standarda, za večjo blaginjo, varnost in samozavest Slovenije ter za utrditev ustavnega položaja slovenskega naroda.”

“Samozavest Slovenije”? V vedno bolj vroči predvolilni histeriji sem se najprej spomnil, da je Janez Janša po ideologemu “sproščene Slovenije” eden tistih, ki je v zadnjih desetih letih, še posebej pa v zadnjih dveh rad artikuliral razpravo o “samozavesti” Slovenije — in potem še, da mu je ta slogan ravnokar ukradel Dejan Židan.

Židanova samozavest

In res: Samozavestna Slovenija je naslov novega programa Socialnih demokratov, ki ga kanijo uresničiti v naslednjih dveh mandatih. Do leta 2026. Očitno verjamejo, da bodo naslednjih osem let na oblasti. S pravkar (predčasno) končanim mandatom bi to naneslo celih 12 let, kar bi bil skoraj rekord.

Janšev oz. novorevijaški pójem “sproščenosti” v sintagmi “sproščena Slovenija” — ki je sicer sledil Heideggrovi “Gelassenheit” kot filozofskemu pojmu — se je pojavljal v javni rabi od volitev leta 2004 pa do 2007, ko je v javni govorici naenkrat spontano poniknil. (Hja, ravno po izidu moje knjige Sproščena ideologija Slovencev — a seveda ne zaradi nje).

“Samozavest” je videti podobno neotipljiv in poljubno raztegljiv označevalec. Zveni dobro, nihče pa točno ne ve, kaj pomeni.

Ko je Zbor za republiko leta 2007 pritiskal na svojega favorita, ki je takrat bil na oblasti, češ, potrebujemo še več sproščenosti, je artikuliral podoben semantični vakuum, ki ga je vsak lahko napolnil z manipuliranjem po lastnih željah.

Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel je na dogodku ne veliko bolj kot drugi briljiral z nepozabnim refrenom:

“Kljub temu, da v Zboru menimo, da še nismo dovolj sproščeni, in da levica misli, da nismo več sproščeni, je bistvena skupna ugotovitev, da potrebujemo več sproščenosti.”

Tudi pri “samozavesti” begajo podobni dvomi. Naj jih naštejem.

Praznina, plonkanje, bližina

Prvič: Janševa in Židanova retorika je zaskrbljujoča, ker je prazna. Sproščena Slovenija je prvemu pomenila razlog in izgovor za prekrajanje politične krajine po svoji meri. Kaj je “sproščeno”, je prvak SDS za vsak resor posebej določal po svoje.

Po letu 2004 smo tako slišali korektive, naprimer “sprostimo šolstvo”, “sprostimo zunanjo politiko”, “sprostimo medije” ali “sprostimo ekonomijo”. Sledili so bolj ali manj radikalni posegi, tudi kadrovski.

Drugič: zaskrbljujoče je tudi, če Židan plonka pri Janši. Že res, da nihče nima ekskluzive nad rabo označevalcev, ki so v prostem obtoku. Toda v nadaljevanju bom pokazal, da je bila samozavest v zadnjih dveh letih pomemben pójem v javnih nastopih predsednika SDS.

Zelo nerodno, če neka druga stranka, ki ravno tako pretendira na zmago na volitvah, stavi na identične politično obarvane parole.

In tretjič: tudi če kdo meni, da Židanovi Socialni demokrati ne plonkajo pri Janševih demokratih — ker resnici na ljubo, tudi nekoč SD-jev Borut Pahor je velikokrat posvojil isti žargon samozavesti in sproščenosti —, je bližina teh dveh pojmov lahko precej usodna.

Državljankam in državljanom namreč daje slutiti, da obe stranki zagovarjata nediferencirane poglede na gospodarski in politični razvoj države, četudi jih skupaj drži samo geslo, ne pa tudi vsebina. Kar je huda napaka strateškega političnega komuniciranja.

Ni zelo realno pričakovati, da bodo Židanovi pridobili nove volivce in zadržali stare s slogani, ki jih uporablja njihov politični nasprotnik.

Najlepši in najbolj samozavestni

Praznina, plonkanje in bližina so samo tri od mnogih slabosti, ki zaznamujejo njihov ambiciozni “vladni program”, kot so pri SD poimenovali dokument ob predstavitvi. Zadnje čase tudi paradirajo z novimi imeni, jih licitirajo kot prihodnje ministrice in ministre, v dokumentu pa razlagajo, da bodo Slovenijo popeljali med prvih deset držav sveta po različnih kazalcih kakovosti življenja. Vse se mora rimati. Zato je v Samozavestni Sloveniji zastavljenih deset velikih ciljev, so dejali. Na koncu je Židan ob predstavitvi še po jankovićevsko popihal na dušo in samozavest skombiniral z lepoto:

“‘Po osmih letih uresničevanja tega programa bo Slovenija samozavestna, še vedno bo najlepša država, država srčnih in čudovitih ljudi, ampak tudi bolj srečnih, inovativnih, samozavestnih ljudi,’ je zbranim na konferenci dejal Židan. ‘Čez osem let, ko in če nam bo dano voditi državo, bo Slovenija bistveno bolj cenjena v mednarodni skupnosti.’”

Janševa samozavest serijsko

Naj spomnim, za koliko samozavestne Slovenije se skupaj z Židanom — ne da bi med njima že nastala koalicija — zavzema Janša. Na lanskem 11. kongresu svoje stranke v Mariboru je samozavest kombiniral s prej omenjeno preverjeno sproščenostjo:

“Namesto sproščene in samozavestne družbe, ponosne nase in odprte v svet, smo dobili zatohlo birokratsko ozračje, kjer skušajo upravljavci države in omrežja v ozadju nadzorovati vse.”

Sredi letošnjega marca je “slovensko samozavest” postavil med tri predpogoje za dobro prihodnost države:

“Dvokrožni večinski ali kombinirani volilni sistem, sprava in sprememba Zakona o himni kot odraz okrepljene slovenske samozavesti so po besedah predsednika SDS Janeza Janše trije predpogoji za dobro prihodnost Slovenije.”

Februarja letos pa je na uvodno vprašanje moderatorja Danijela Cukjatija na pogovornem večeru na Vrhniki, “kam smo zašli v zadnjih desetih letih”, spet našel krivdo v načrtnem zbijanju samozavesti, in sicer od trenutka, ko je prenehal biti predsednik vlade po štiriletnem mandatu.

Od takrat je v skladu s principom “za mano potop” šlo vse navzdol: “Od leta 2008 se samozavest Slovencev načrtno zbija,” je povedal. In nato dodal pojasnilo:

“Samozavest je pomembna, osnova samozavesti je pa identiteta. Identiteta je, da veš kaj si in da to tudi želiš biti, da ne želiš biti nekaj drugega, da si ponosen na to, kar si.”

Vse poti vodijo do Blaira

Spomniti se je treba, da se “samozavest” pojavi kar dvakrat že v Janševem znamenitem govoru 24. junija 2006 na proslavi ob dnevu državnosti. Pozneje se je seveda izkazalo, da je pred Janševo “samozavestno Slovenijo” obstajala že britanska po zaslugi Tonyja Blaira in da je iz Združenega kraljestva priromala v deželo Noriško.

Janšev diskurz o samozavesti se dejansko vleče že več kot desetletje. Zato ni mogoče zaključiti, da bi Janša plonkal pri Židanu – bolj se zdi verjetno, da je Židan plonkal pri Janši.

V anketah javnega mnenja že nekaj časa vodijo Šarčeva, Židanova in Janševa stranka. Domačemu novinarskemu zboru najbrž ne bo uspelo razgaliti bede Židanovih in Janševih vzajemnih imitacij praznorečja — in tega smo že navajeni.

Toda ali bi se nam lahko zgodilo še kaj hujšega od tega, da nam utegnejo vladati imitatorji? No, s Šarčevo zmago bi se ta zadrega še precej dobesedno poglobila.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v sredo, 11. aprila 2018, pod naslovom Samozavest serijsko: kako Židan kopira Janšo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE