Pridi na Goričko. Pa sem šla in za sekundo našla sámo sebe.

7.4.2018 / 06:08 1 komentar
Čeprav se na Goričkem le malo spreminja in se še manj zgodi, pa pokrajina tem bolj nudi zatišje pred nevihto v človeku.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Za praznike sem šla na Goričko. Že dolgo me niso videli. Na Goričkem mi je fajn, saj imam tam občutek, da imam še vedno vse pod kontrolo, ker se ni nič kaj preveč spremenilo. Gorička stalnost me pomirja, ker vem, kaj lahko pričakujem. Čeprav vem tudi to, da bi mi čez čas šlo pošteno na živce, da je edini resnični dogodek samo čakanje na Godota. Vse ostalo pa je itak domišljija, podkrepljena z leti konzumiranja samorodnice, mehiških telenovel in vsemi stvarmi, ki se šikajo.  

Vedela sem, da na Goričkem tudi tokrat ne bo šlo brez njega. Tako sem na polno luno začela prebirati njegovo novo knjigo — zadnjo — Luna na mejseci. Pogrešala sem kak njegov vic o velikonočnih jajcih. A ko sem začela brati, sem ugotovila, da so tam tudi jajca. Vincetičeva Luna na mejseci se začne z zgodbo Črno djajce, konča pa z zgodbo Kokouteče djajce. Šale je spet stresal iz rokava.

Modra polna luna

Toda v času mojega obiska ni bila aktualna samo Luna na mejseci. Bila je celo posebna modra luna. Ker so na Goričkem trenutno zelo in izviri, je moja najboljša prijateljica rekla, da je treba pred sončnim vzhodom ob modri polni luni natočiti vodo iz izvira, kajti taka voda ostane pitna celo leto. Seveda nisem hotela razmišljati, da voda v plastenkah tudi obstane celo leto, pa je ne točijo samo ob modri polni luni. 

Potem pa sem slišala še komad Pridi na Goričko. Avtorji so na YouTubu napisali:

“Video […] ne pokaže niti enega kadra zelenih hribov, žitnih polij ali žuborijočih potokov, ampak, le narcistične glasbene amaterje, je odsev stanja družbe narcistov in primitivcev. Namesto 100 selfijev na dan, izklopite ekrane, se vsedite v avto in obiščite najlepšo pokrajino — Goričko.”

Ni ravno najboljša promocijska skladba, niti ironična, kot jo napovedujejo. No, ali pa jaz nisem mogla dojeti ironije, ker imam čuden smisel za humor. Toda ritem in ideja sta se mi zdela dobra. Bolje repanje kot pa mali fuzbal, ki je hobi št. 1 na Goričkem.

Od förtuja do olstika

Tradicionalna prekmurska kuharica: od förtuja do olstika [“od predpasnika do kravate”, op. Fp] sicer ni gorička, sem jo pa prvič držala v rokah, čeprav sem zanjo slišala že prej. Navdušile so me barve, spajanje modernega s kmečkim in predvsem to, da je prevedena tudi v angleščino.

Zdaj vem, kaj bom dajala za darila prijateljem v Toskani, ki jim vedno pametujem, da so slovenska kulinarika v veliki meri recepti iz moje regije.

Sprejeta in dobrodošla

Čeprav se na Goričkem le malo spreminja in še manj zgodi, pa pokrajina toliko bolj nudi zatišje pred nevihto v posamezniku.

Eden izmed takšnih krajev je zame recimo gozd v bližini Doma duhovnosti v Kančevcih. Čeprav sem daleč od tega, da bi verjela v skromnost, dobroto in druge krščanske kreposti, ki da osvobajajo človeka, pa se pri njih počutim popolnoma sprejeto in dobrodošlo s strani katoliške skupnosti, ki tam deluje. Morda zato, ker še ne vedo, da sem brez uradnih zakramentov, ki jih priznava Cerkev. 

Nazadnje sem v Kančevcih razmišljala o moškosti in ženskosti in za sekundo našla sámo sebe. Bilo je vredno priti na Goričko, pa tudi če samo zaradi tiste ene sekunde v celem tednu, ki je spremenila marsikaj v mojem življenju.

Kader iz videa Pridi na Goričko mladih raperjev Pepsona & Tonyja (ft. SunnyS).

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE