Tehnologija ne more preprečiti zlorab. Ljudje jih niti nočejo preprečiti.

27.3.2018 / 06:08 Komentiraj
Uporabniki so odvisniki od socialnega aplavza. Upanje, da bi kapitalsko-tehnološke centre omejili, je zato enako nič. 0.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Afera Facebook prehaja v fazo analiziranja možnosti, kaj je mogoče storiti, da bi se uporabniki spletnih in družabnih omrežij lahko obvarovali pred zlorabo osebnih podatkov. Vrstijo se navodila in nasveti, kako se zavarovati pred zlorabami osebnih podatkov. Oglasil se je celo veliki Zuckerberg. Ta se skuša oprati krivde in pomiriti uporabnike Facebooka. Kaže nam optimistično sliko, kako bo zavaroval uporabnike pred zlorabami osebnih podatkov. Oziroma vsaj zmanjšal možnosti, da se to zgodi.

A resnica je drugačna. Treba se je zavedati, da se bo to dogajalo vedno pogosteje. To, kar danes vidimo kot zlorabo, bo postala vsakdanja uporaba. Ki bo legitimizirana z globokimi varnostnimi vzroki. Kot je recimo logika, uveljavljena v ZDA po 11. septembru. Pred napadi so bili posegi v zasebnost nepredstavljivi, danes pa so običajni del vsakdana. Pa ne samo Američanov.

Tehnologija ne more preprečiti zlorab podatkov. Tudi posamezniki ne. Razlogov je veliko. In bistveni je, da tega nočejo.

Ne morejo in nočejo

Kot se je treba zavedati, da niti tehnologija niti posamezniki ne morejo preprečiti tovrstnih zlorab.

Razlogi so številni. Ključni je, da tega nočejo.

Ko gre za tehnologijo, moramo vedeti, da je tehnologija — s tistimi vred, ki jo izumljajo, patentirajo, izdelujejo in uporabljajo — že zdavnaj izšla izpod kontrole. Še veliko bolj nevarne in uničujoče tehnologije, ki še bistveno bolj katastrofalno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, so ostale nenadzorovane. Recimo jedrsko orožje.

Problem je, prvič, predvsem v tem, ker nadzor tehnologije v današnjem svetu ne pride v poštev nikoli, kadar je tehnologija vir zaslužka. In Facebook je vir zaslužka. Velikanskega zaslužka.

Drugič, ljudje imajo neko nenavadno lastnost, da jih tehnološke inovacije tako očarajo, da jih sprejemajo brez kakršnekoli kritične distance. Kot nove igračke. Regresija v infantilizem je vsesplošna. Najbolj očitna pri mobilnih telefonih. A jo je najti tudi drugod. Recimo pri samovozečih avtomobilih.

Infantilizem trga

Še danes se čudim, če se spomnim, kdo vse me je v preteklosti vabil na svoj Facebook profil. Da so bili to študenti, je razumljivo. Manj razumljivo mi pa je bilo že v preteklosti in mi je še danes, da so bili to tudi resni znanstveniki. Profesorji. Družboslovja. Humanistike. Filozofije. Ljudje, za katere bi nikoli ne rekla, da nasedajo infantilizmom trga. Še posebej, ker so na zavestni ravni do današnjega potrošniškega kapitalizma kritični.

A je očitno tako, kot je razložil veliki mož Oxford Analyticae: “Na razum lahko pozabimo, vse je stvar čustev.”

Ali natančneje: na razum lahko pozabimo, vse je stvar nezavednega.

Moralni imperativ je profit

In tu smo pri drugi skupini razlogov, zakaj zlorab osebnih podatkov, ki jih omogočajo nove tehnologije, ne bo mogoče preprečiti.

Tisti, ki z uporabo novih tehnologij služijo, so brez vesti oziroma moralne instance. Ki bi jih kot posameznike lahko omejila. Nasprotno, njihov moralni imperativ je povečanje zaslužka, denarja, profita. Če zloraba osebnih podatkov to omogoča, je treba to možnost izkoristiti. Oni sami tega ne vidijo kot zlorabo. Ampak kot uspešno poslovanje. Kot vešče opravljanje svojega posla.

Drugič, ti isti posamezniki v zlorabljanju osebnih podatkov uživajo. Zato, ker lahko manipulirajo z drugimi. To je dokazal veliki mož Oxford Analyticae. Ki je z največjim navdušenjem govoril o tem, kako je treba organizirati manipuliranje. Tudi v tem govorjenju je očitno užival.

Vendar se patologija niti tu ne konča. Gre še bistveno dlje. In globlje. Kajti manipuliranje z drugimi je vedno povezano z močjo. In moč ima na ljudi čudne učinke. V številnih drugih primerih, ko je šlo za župane, predstojnike, uradnike, politike in druge, je bilo mogoče opazovati, kako so se ljudje iz povsem normalnih in prijetnih ljudi po tem, ko so dobili moč, spreminjali v asocialne pošasti. Očitno so zelo redki tisti, ki se lahko temu uprejo.

Dvotirna vzgoja

In če zdaj pogledamo uporabnike Facebooka in drugih podobnih tehnoloških inovacij, moramo ugotoviti, da so to v glavnem strukturni odvisniki od socialnega aplavza. Kar pomeni, da jim ni mar za posledice tega, da se naredijo vidne, opažene, občudovane itd.

Upanje, da bi kapitalski centri za svoje ekonomske in politične cilje pri uporabi osebnih podatkov posameznikov, do katerih lahko pridejo, bili kakorkoli učinkovito omejeni, je enaka nič. Če je za to, da požanjejo en lajk, za ljudi sprejemljivo karkoli, ne moremo računati na nikakršno odgovorno vedenje uporabnikov.

Za to, da bi se uporabniki sploh znali odgovorno obnašati, bi morali spremeniti celotno vzgojo in socializacijo. Kar bi v praksi pomenilo, da bi spet bi morali uvesti dvotirno vzgojo, avtoriteto kot ključni dejavnik vzgoje in kaznovanje otrok v primeru kršitev prepovedi. Od tega pa se seveda vsak dan bolj oddaljujemo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE