The Sound of Mušič: Z Ježce čez cesto v Stožce za slovenshno brez streshic

22.3.2018 / 06:08 4 komentarji
Tuja imena se trudimo pisati prav, da jih prav preberemo. Nič pa ne naredimo, da bi drugi prav prebrali slovenska imena.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Gledam hokejsko tekmo Slovenija–ZDA na zimskih olimpijskih igrah. Režiser pokaže detajl našega hokejista. Na hrbtni strani dresa piše “MUSIC”.

Wow, mi smo pa res en muzikalen narod!

Hokejist se v resnici seveda piše Mušič.

Ne ukvarjam se z vprašanjem, zakaj slovenska reprezentanca na olimpijskih igrah 2018 ni imela šumnikov na dresih. Sprašujem se, kaj narediti s šumniki, da bi naše priimke (in imena) v mednarodnem prostoru — zdaj, ko nismo več samo v slovanskem bloku — ljudje pravilno izgovarjali.

Leta 1995 sem šel v Pariz. Peljemo se po vpadnici, že kar blizu centra, ko na štangah za reklamne panoje zagledam plakat z napisom “MUSIC”. Kot glasbenik sem pomislil, da gre za kak glasbeni sejem. Izkazalo pa se je, da je imel veliko razstavo naš slikar Zoran Music — oprostite, Mušič.

Pak

Naj se vrnem k hokejistom.

Če niti sami ne zapišemo naših priimkov pravilno, potem ne moremo pričakovati, da jih bodo prebrali in izgovorili pravilno celo tujci.

To je popolna zmešnjava. Tudi če priimke napišemo pravilno, se črke Č, Š in Ž lahko izgubijo in spet dobimo napačno izgovorjavo. To je tako, kot če bi priimek Janković pisali kar s trdim Č, čeprav vsi vemo, da mora biti mehek. Ali pa bi pisali kar s C.

Resno mislim. Točno to je naredil Olimpijski komite Slovenije — ki očitno misli, da je za to, da si Slovenec, dovolj že, da skačeš —, ko so naši hokejisti brez strešic pred celim svetom dol udarili Američane (ki so tudi brez strešic, by the way). Promocija pa taka!

Še bolj smešen je primer naših sorodnikov Slovakov. Ko so postali svetovni prvaki v hokeju, je za njihovo reprezentanco igral Šatan, na dresu pa mu je pisalo … — “SATAN”.

Kako razrešiti vso to stvar?

Nemci delajo izjemo pri umlautih, ki jih v mednarodnem prostoru namesto Ü, Ö in Ä pišejo kot UE, OE in AE! Tako recimo vidimo, da München v angleščini pišejo Muenchen in Köln kot Koeln.

Kaj pa mi? Se ne bi mogli odločiti, da bi priimek Dragič v angleščini pisali Dragich, da bi ga vsi znali brez težav pravilno prebrati?

Pisana slovenščina obstaja od leta 1550, ko je izšla prva knjiga v našem jeziku. Okrog leta 1835 pa smo začeli uporabljati hrvaško, sicer slovenščini prilagojeno gajico — abecedo s strešicami, prevzetimi iz češčine.

Izgleda, da pisava oz. rešitve Primoža Trubarja glede šumnikov niso bile tako slabe. Skoraj 300 let smo pisali brez strešic, s strešicami pa že skoraj 200 let. Mogoče je čas, da gremo nazaj na Trubarjevo abecedo?

Ampak da bi pri nas kaj spremenili? To pa ne. To je dežela benda Status Quo!

Vceraj sem klical Mateja Druznika na Delo, ker vem, da je bil na olimpijskih igrah, in ga vprasal, ce ima kakšno fotko od Musica v hrbet, ker bi jo rabil za objavo na Fokuspokus. Nasel je eno in pravi, da se lahko objavi. V bistvu je napisal tole: “Dogovorjeno z urednikom Urosem Urbasom, vse ok, prosim podpisite Matej Druznik/Delo in lepo pozdravi Markota. Lp”

Koliko stane slovenščina

Kaj dela naš tako opevani jezikovni portal Fran.si, ki se hvali, da so spletni slovarji zastonj? Kako zastonj? Saj jim mi, davkopačevalci vse plačamo: iz našega denarja dobijo za plače, prostore, računalnike! Potem pa naj bomo še veseli, da nam ne zaračunavajo slovenščine?

Koliko me v resnici stane ta slovenščina? V Konzorciju gledam knjigo The rest is noise Alexa Rossa. V izvirniku stane 15,83€ ali še manj, v slovenskem prevodu pa 34€. Slovenska knjiga je za več kot dvakrat dražja dražja. Pa smo jo samo prevedli. 

Malo več sreče imajo Rusi, ker pišejo v cirilici. Tak primer je recimo skladatelj Šostakovič, katerega priimek v vsakem jeziku napišejo malo drugače, da ga pravilno preberejo: v angleščini je Shostakovich, v nemščni Schostakowitsch, v francoščini pa Chostakovitch.

Da ne omenjam še več ruskih skladateljev po imenih Чайко́вский, Čajkovski, Tchaikovsky in Tchaïkovski.

Problem s podnapisi

Eden od problemov s slovenščino je ta, da svoj jezik bolj beremo kot poslušamo. Zato pa imamo bralne značke. Tudi v filmih smo navajeni brati podnapise. Slovenci filme ne samo gledamo in poslušamo, ampak jih poleg tega še beremo.

Po mojem je to tudi eden od problemov slovenskega filma. Ta sicer ni ne vem kaj, ampak gotovo je še dodaten problem, da nas pri gledanju slovenskih filmov v podzavesti moti, da ni podnapisov, in nam je kar malo dolgčas samo gledati in poslušati.

Če pa je še zvok malo slabše posnet, je pa itak štala.

“Brez tebe, črka Đ, gre k vragu svet”

Tuja imena se trudimo napisati pravilno, da jih pravilno preberemo, nič pa ne naredimo za to, da bi drugi pravilno prebrali naša imena.

Tak primer je črka Đ. Ko naletimo na priimek z Đ — recimo Đorđević —, ga poskusimo napisati pravilno, z Đ. Če ne gre, pa ga napišemo z DJ, kot “Djordjević”.

Če bi se odločili, da bomo pisali priimke po istem principu kot angleško govoreči — ki namesto črke, ki je nimajo, uporabijo pač najbolj (vizualno) podobno —, bi priimek Đorđević pisali “Dordevič”. Tako kot Američani pišejo Dragic namesto Dragić.

Tuja imena — predvsem ta iz ex-Juge — se trudimo pisati tako, da jih bomo slišali pravilno, za svoja imena pa se ne potrudimo, da bi bila v tujih jezikih napisana tako, da bi lahko bila tudi pravilno prebrana in izgovorjena.

Kaj nam to pove? Da nimamo prav veliko samospoštovanja? Ali pa je to celo samoprezir?

Torej, dragi slovničarji! Kaj boste naredili? Nič? Tudi v redu. Se ne razburjamo.

Slovencem pa predlagam, da svojim otrokom dajejo imena brez šumnikov.

Res, kaj bomo naredili? Ne grem več volit! (Aja, to spada v drug članek.)

Po levi, po desni

Tudi Švedi so do leta 1967 vozili po levi strani ceste, potem pa so se nekega dne odločili, da bodo začeli voziti po desni. Zaradi Evrope. Zamenjali so strani cest, avtobusna postajališča, vrata na avtobusih itd.

Pa mi?

Dandanes lahko v računalnikih zelo enostavno spremenimo nabor znakov v brezstrešične črke. Gremo nazaj na »brezstrešične črke«?

Zakaj sem začel o tem razmišljati jaz in ne kakšen Franovec? Mogoče zato, ker ne samo berem, temveč jezik tudi poslušam?

Kot sem že omenil, slovenščino zelo slabo poslušamo. Ko so mojstri fonetike uvedli U namesto V, se nihče ni posebej razburjal. Saj veste: ureme, urata, Črni Kav, gasivci, celo Brazivci slišimo na nacionalki.

S temi zadevami se jezik bistveno zvočno spreminja. Društvo slovenskih skladateljev pa nič!

“No, tako, to je bilo nekaj utrinkov iz estradnega sveta, sedaj pa šport in ureme,” kot pravi Magnifico v skladbi Halo, gospodična.

Ampak kako bomo pisali brez strešic? No, saj sta tudi Trubar in Prešeren pisala brez strešic. Pa je šlo, kajneda?

Za slovenshno, brez streshic naprej!

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE