Na mestu voljno za ukinitev vojske! Streljamo lahko tudi s fračami.

12.3.2018 / 06:10 Komentiraj
Samoumevnost, da rabimo SV, temelji na paranoji, da so okrog nas sami sovragi, ki bi nas okupirali, če se je ne bi bali.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred dnevi sem ne čisto nepremišljeno, a impulzivno bleknil, da podpiram idejo o ukinitvi Slovenske vojske in izstopu iz NATO pakta. Odveč je poudarjati, da nisem bil deležen ne razumevanja ne odobravanja. V bistvu sem jo še dobro odnesel, da mi je dobronameren in državotvoren nekdanji poslanec rekel samo to, da mi odpušča, ker sem pač “boem” in “sanjač”, ki “ne razmišlja o državi”.

Toda kot staremu pacifistu mi ideja ne dá miru. Še posebej zato ne, ker berem, da 349 milijonov evrov letnega (letošnjega) budžeta oz. 1,8% BDP za SV ni dovolj in da našim oboroženim silam manjka 1238 vojakov. Ne števši tistih 957 pogodbenih rezervistov od predvidenih 2000.

Ker tako pravi vrhovni poveljnik

Premalo denarja in premalo ljudi ni edini argument za ukinitev vojske, niti ni najboljši. Dobronamerni in državotvorni politiki bi lahko namreč zlahka dvignili delež sredstev za SV na 2,5% BDP in z boljšimi plačami privabili v SV zarod nov sinov sloveče matere, ki bodo strah sovražnikov, in iz njih do leta 2030 za pičli dve milijardi evrov sestavijo dva bajna bojna bataljona. Nakar bomo vsi srečni, da smo na varnem, in ponosni, da imajo naši vojaki tople nogavice in odlično orožje.
Zakaj ima Slovenija oborožene sile? Zato, ker njen vrhovni poveljnik pravi, da jih rabimo:

“Moramo sprejeti nauk, da vojsko potrebujemo in da je življenjskega pomena za obrambo in varnost naše neodvisnosti.”

Predsednik ni edini, ki mu moramo slepo, na njegove lepe modre oči verjeti, da jo res. Nujnost SV je ena od redkih stvari, v zvezi s katero se politiki vseh opcij bratsko strinjajo. Domnevam pa tudi, da večina državljanov. Če jih že vprašate. Vsaj dve tretjini, ki sta se izrekli za NATO na referendumu leta 2004. Verjetno pa še več. Vojska je pač taka samoumevnost, o kateri ne razmišljamo. Kot zrak, ki ga dihamo. Ker smo država.

Veleizdaja?

Nisem edini proti vojski, niti nisem najglasnejši. Zagovorniki ukinitve so sicer maloštevilni in seveda niso politiki. Praviloma so to intelektualci in umetniki in roko na srce … — levičarji.

Pred osmimi leti je revija Mladina lansirala konstruktivno, nikakor ne tja v en dan napisano peticijo. Podpisalo jo je 5500 ljudi. Reakcije so bile zgovorne. Obtožili jih malodane velezidaje. Da minirajo SV. Da se posmehujejo požrtvovalnim, nič krivim vojakom. Da v nič devajo slovensko suverenost. Da so naivni in lahkomiselni. Da se nismo za to borili.

Podobni očitki letijo na odgovornega urednika tudi zdaj, ko je ob zgoraj omenjenih kolobocijah s financiranjem (in vodenjem) SV relansiral to razmišljanje.

Češ, saj imamo samo frače

Da ima dvomilijonska Slovenija oborožene sile in da 90% njenih državljanov verjame, da jih res mora imeti, temelji na paranoični teoriji zarote, da so okrog nas — ne nujno blizu — sami sovražniki, ki da bi nas okupirali, če se ne bi bali naše vojske.

Vojska v notranji in zunanji politiki držav velja za vzajemen psihološko odvračalni moment, da jih ne bi kdo napadel. SV rabimo zato, da ne bi komu kaj prišlo na misel.

Ali matematično rečeno: 7500 vojakov je po mnenju politikov in obramboslovcev optimalno število, ki Sloveniji zagotavlja varnost; zmanjšanje SV za tretjino, o katerem nekateri (vendarle) sanjarijo, bi že bila varnostna kriza; nič vojakov pa bi bilo dobesedno povabilo, češ, izvolite, povozite nas, saj bomo na vas streljali samo civilisti s fračami.

Jaz pa pravim: če bi nas kdo nameraval napasti (in premagati), bi se v to neverjetno vojno spustil v vsakem primeru.

Kaj še preostane majhnim?

Dejstvo je, da je Slovenija premajhna, da bi si lahko privoščila vse, kar si lahko privoščijo velike države. Namenoma ne rečem, da je tudi prerevna. Ker ne samo, da ni, ampak predvsem zato, ker se mi bogat BDP ne zdi pomemben argument v prid vojski.

Imeti ali ne imeti vojsko je stvar principa in prioritet. V Sloveniji bi o tem morali še posebej dobro razmisliti. Žal pa je tako, da se nam danes zdi normalno, da se odpovedujemo mnogim zdravstvenim storitvam ali znižujemo šolske standarde in režemo sredstva za znanstvene raziskave.

Za nič ne svetu se pa ne bi odpovedali vojski. Ker mislimo, da je bolje biti revna država, ki ji varnost kao zagotavlja vojska, kot pa bogatejša, naprednejša in brezskrbnejša država, ki bi jo pred morebitnimi zlohotneži ščitila kvečjemu dobro izurjena, magari številčnejša policija in maloštevilni za to poklicani posamezniki — in seveda nekonfliktna, prijateljska politika do vseh nasploh.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 11. marca 2018, pod naslovom Na mestu voljno za ukinitev vojske. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE