Trumpove pop carine za Rust Belt: Kaj dobijo delavci? Kaj korporacije?

6.3.2018 / 06:08 2 komentarja
Populizem praviloma temelji na čustvih ponižanih in razžaljenih, največ pa profitirajo od njega tisti najbolj premožni.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Trumpova napoved uvedbe carin na uvoz jekla in aluminija — še prej pa recimo na uvoz pralnih strojev — je seveda problematična. Trumpov ukrep se bo sicer po izvedbeni plati najbrž končal bolje kot podoben ukrep Georgea W. Busha iz marca 2002, ko je uvedel začasne carine na uvoz jekla. Po uvedbi povračilnih ukrepov večine največjih trgovinskih partnerjev in po sprejeti negativni odločbi WTO je Bush decembra 2003 moral te začasne carine na jeklo umakniti.

Kar zadeva izvedbo, si je Trump omislil bolj pameten način. Pri uvedbi carin se namreč sklicuje na zelo redko uporabljen 232. člen iz Kennedyjevega zakona o povečanju trgovine iz leta 1962 (Trade Expansion Act). Ta predsedniku omogoča enostransko uvedbo zaščitnih ukrepov, če je ogrožena nacionalna varnost.

Od Kennedyja do Trumpa

Ker so bile ZDA takrat glavna pobudnica začetka tako imenovane Kennedyjeve runde pogajanj v okviru GATT, je ta izjema postala del možnih izjem za članice GATT (zdaj WTO) v primeru, ko ocenijo, da bi povsem sproščena trgovina pri določenem proizvodu lahko ogrozila nacionalno varnost države.

Kennedyjeva administracija je s temi izjemami takrat poskušala preprečiti, da bi severnoatlantske zaveznice izvažale proizvode srednje in visoke tehnologije v tedanjo Sovjetsko zvezo in njene satelite.

General Motors, Fiat Chrysler, Ford

Jeklo in aluminij ne takrat nista bila in še danes nista proizvoda, ki bi lahko pomembneje ogrozila nacionalno varnost.

Shizofrenost Trumpovega ukrepa dodatno podkrepljuje dejstvo, da imajo uvozne carine na jeklo običajno neto negativni učinek na domače gospodarstvo, saj kot input v druge proizvodne panoge — denimo v avtomobilsko — povečujejo njihove stroške. Po teoriji efektivne zaščite morajo biti carine na končne izdelke namreč višje od carin na inpute, sicer imajo carine neto negativni učinek na celotno gospodarstvo.

Trump bo z višjimi carinami na uvoz jekla in aluminija najbolj prizadel svojo avtomobilsko trojko iz Detroita (General Motors, Fiat Chrysler, Ford) in zmanjšal njihovo konkurenčnost ter ogrozil njihova delovna mesta.

Možnost eskalacije

Na Trumpov ukrep se bodo odzvale ameriške trgovinske partnerice in našle druge proizvode, pri katerih bodo “ugotovile”, da je ogrožena njihova nacionalna varnost — da bi kot odgovor Trumpu kompenzirale negativni učinek carin na njihov izvoz jekla in aluminija v ZDA.

To utegne eskalirati v manjšo trgovinsko vojno, saj WTO kot arbiter proste trgovine med članicami nima veliko pravno čistih argumentov.

Nacionalno varnost lahko ogrozi praktično vse — od uvoza pšenice ali izvoza hlodovine pa do trgovine s supertehnološkimi izdelki, če se vlada neke večje države pač tako odloči.

The Rust Belt

Najbolj shizofren argument za Trumpove carine pa je ta, da s tem hočejo zaščititi ameriška delovna mesta v industrijah jekla in aluminija.

Te carine bodo težko pripomogle k povečanju zaposlenosti v teh panogah. Morda bodo začasno preprečile upadanje zaposlenosti, toda prav gotovo ne bodo pripomogle k industrijskemu oživljanju in vračanju delovnih mest v tako imenovani Rust Belt — torej v izpraznjene, depresivne regije z nekoč cvetočo tradicionalno industrijo.

Tamkajšnji belopolti prebivalci brez ustrezne izobrazbe — in brez prihodnosti — so pomagali izvoliti Trumpa na predsedniški položaj.

Profiti korporacij

Kot je dobro tvitnil Jared Bernstein, nekdanji glavni arhitekt Obamovega zakona za rekonstrukcijo ameriškega gospodarstva po finančni krizi (ARRA, februar 2009), carine res niso pravi odgovor na težave Rust Belta.

Toda kaj so ti odpuščeni, deprimirani prebivalci brez ustrezne izobrazbe in prihodnosti doslej dobili v zameno za prosto trgovino? Boljše službe za višje plače? Več socialne varnosti? Višjo minimalno plačo? Plačane prekvalifikacije?

Ne. Namesto njih so dobile nižje davke korporacije, ki skrivajo dobičke v tujini. Menedžerji in lastniki kapitala so dobili možnost za odkup lastnih delnic z gromozansko likvidnostjo, ki jo jim je prinesel odkup njihovih korporativnih obveznic s sredstvi FED v treh rundah programa kvantitativnega sproščanja in z velikimi dobički — in vse to v nepredstavljivih količinah v zadnjih 25 letih po prostotrgovinskem sporazumu NAFTA in v 17 letih po vstopu Kitajske v WTO.

Nasmejani shizofrenik

Zato se ne čudite, če bodo te Trumpove shizofrene carine najbolj podprli prav tisti odpuščeni, deprimirani belopolti prebivalci brez ustrezne izobrazbe in prihodnosti, ki od teh carin ne bodo imeli nobene koristi. Populizem praviloma temelji na čustvih ponižanih in razžaljenih, največ pa profitirajo od njega tisti najbolj premožni.

Morda se bo iz te trgovinske vojne — če bo do nje prišlo — rodil protekcionizem. Morda bodo članice WTO počasi začele uvajati različne izjemne ukrepe za zaščito najbolj ogroženih panog, ki bo njihovo efektivno zaščito dvignil na 10% do 15%.

Morda bo to povrnilo investicije v te panoge in povratek delovnih mest. Morda. Morda je Trump — kljub svoji shizofrenosti — nehote in po pomoti vizionar novega časa, ki bo industriji v razvitih državah povrnil smeh na obraz.


OpombaTekst je bil objavljen v petek, 2. marca 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Shizofrenost Trumpovih carin. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE