Feministke v misijonarskem položaju: Kaj je VVG hotela povedati o babici

1.3.2018 / 06:10 2 komentarja
Stvari so prišle tako daleč, da je pod pretnjo cenzure prepovedano omenjati odnose med spoloma nekoč. Ker srednjeveško.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nadaljevanje in konec včerajšnjega teksta Radikalne feministke cenzurirale Vesno V. Godina.


BTW, Rdeče zore so tisti festival, ki je doprsne kipe (in podstavke) skladateljev pred Konservatorijem za glasbo in balet oz. Srednjo glasbeno in baletno šolo na Vegovi ulici v okviru “spremljevalne akcije” med predlanskim festivalom prelepil s feminističnimi slogani … — in z menstrualnimi vložki. Uporabljenimi.

(Ali je bila kri prava ali fake, ne bomo izvedeli, je pa res bila rdeča. Menda ja ne modra kot v reklamah!)

Vsaj eno fotografijo krvave instalacije, s katero je neznan uporabnik Facebooka blagoslovil “organizatorke_je” Rdečih zor, si lahko ogledate v mojem tekstu z naslovom Pridne feministke v menopavzi pridejo v nebesa, poredne z menstro pa povsod. Z napisom: “Ne patriarhalni tišini! Za feministično večglasje!”

Stvar manir

Načeloma se mi ne zdi sporno, če nek pretenciozen, a marginalen festival podeljuje take nagrade. Do neke mere jim celo dam prav.

Stereotipnega, milo rečeno neslanega hudomušenja na račun spolne in socialne vloge žensk — ali bog ne daj celo intelektualiziranja o njihovi inferiornosti —, je še vedno vsepovsod dovolj. Tudi v medijih. Ker kako naj sploh novinar loči vic od nekorektnega nakladanja, ko pa niti žanrov samih med seboj ne loči?

Zame je to sicer bolj zdi stvar manir in dobrega okusa, pa tudi karakterja in profesionalizma. Ni prav in ni lepo, ampak bog pomagaj in kaj hočemo. 

A da ne bo pomote: Bobovnikovo kmečko hofiranje gostji v studiu, ki da zna voditi podjetje, ne zna pa skuhati žgancev [ena od nominacij za bodečo nežo, op. MC], se mi zdi kulturni prekršek istega kalibra kot recimo grda scenografija Odmevov. Obenj se lahko obregnemo na Twitterju, ni pa treba voditelja zaradi tega pribijati na sramotilni steber.

Naj tudi Rdeče zore na to opozarjajo, seveda. Moti pa me, da iz teh spodrsljajev delajo tak socialni in politični senzacionalizem in se šlepajo na medije, ki jim ga jejo iz rok.

Barbara Rajgelj, samo enkrat bom povedal: “Za medijsko profiterstvo sta potrebna dva. Recimo Rdeče zore in Mladina. Za ceneno profiterstvo pa je potrebnih še več.”

Agresivnost

Še veliko hujši in prisotnejši problem od radikalnega feminizma — ne, no, saj ga ne bo tako kmalu v naše spalnice in kuhinje ter predavalnice in medije —, pa je agresija, ki jo ekstremisti širijo.
Rdeče zore so zmetale v isti koš vse živo od BMZ-jevih šovinizmov in mizoginizmov mimo Camille Paglia-style puščic Vesne V. Godina pa do običajnega kvaziduhovičenja komentatorjev športnih prenosov.

Bodite prosim pozorni na definicijo bodeče neže: “Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo [boldiral jaz] druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.”

Vsakemu kretenu je jasno, da v nobenem (nominiranem) primeru ne gre za napade, ponižanje in žalitve. Celo v najbolj drastičnih primerih gre kvečjemu za intelektualne neumnosti in/ali patriarhalni tradicionalizem na stopnji od 1 do 10.

Feministke vse to napihujejo, da bi dale več smisla svojemu početju in si zagotovile moralno superiornost ne samo nad domnevno zagamanimi predmeti svoje kritike, temveč tudi nad tistimi, ki na te socialne pregrehe gledamo bolj nonšalantno — da ne rečem bolj pametno.

Ustreči moškemu

Naj se za konec vrnem k VVG in njeni babici, ki da je znala moškemu ustreči. Na način in z odnosom, ki današnjim feministkam že samo ob omembi dvigne pokrov.

Vesna je na primeru svoje stare mame hotela povedati — in to za moje pojme subverzivno, v volčjem brlogu patetične self-help konference za samske in/ali frustrirane (obeh spolov) — naslednje:

  • da se medčloveških odnosov ni treba lotevati študiozno, če jih želimo izboljšati;
  • da je seksi spodnje perilo bulšit, tangice pa še posebej;
  • da so občutek, smisel in želja za seks v glavi, ne pa med nogami ali v priročnikih (in pripomočkih ali videu);
  • da je človekova lepota notranja, ne fizična;
  • da ni treba biti obseden od zdravja in nasedati zdaj tem, zdaj onim priporočilom, nasvetom, normam in kánonom:
  • da se ni vredno kregati nasploh in še tem manj, če je vsaj eden od dveh slabe volje;
  • da je lepo nekomu nekaj skuhati, ker ljubezen gre skozi želodec;
  • da seks ni vedno stvar impulza, temveč tudi načrta in predvidenega urnika;
  • da v odnosu ni vse v besedah in da pogovarjanje ni vedno rešitev;
  • in da so geji dobri sogovorniki.

Zadnji dve točki nista od njene babice, ampak ju je dodala VVG sama.

Srednjeveško?

Stvari so ne samo po zaslugi današnjih feministk (in feminilnih moških) prišle tako daleč, da je dobesedno pod pretnjo cenzure prepovedano govoriti, kako so moški in ženske nekoč urejali intimne odnose. Ker “srednjeveško”, kot bi rekla Rajgeljca. Ker to v glavah feministk implicitno pomeni, da je ali da bi bila ženska v podrejenem, misijonarskem položaju.

Danes je škandalozno javno govoriti, da je lepo, če ženska moškega nahrani, da se nima smisla z njim prepirati, če je slabe volje, in da ga je dobro potolažiti z zapeljevanjem. Še več! Ne enako škandalozno, ampak vsaj brez veze je tudi hitro dodati, da je vse to lepo tudi obratno. Če moški nahrani žensko, če se moški ne prepira z žensko (neglede na njeno razpoloženje) in če jo potolaži (ali še dodatno razveseli) z zapeljevanjem.

Recipročnost, simetrija in komplementarnost spolov

Problem današnjih odnosov med moškimi in ženskami je predvsem v tem, da so postali tako neskončno zapleteni, čeprav so — načeloma, ali bi vsaj lahko bili — tako neskončno preprosti.

Niso za vse krive feministke. Še zdaleč ne. So pa definitivno krive za to, da so v tej današnji medčloveški zmedi med spoloma, ki so ji kos samo najpotrpežljivejši — ne pa tudi nujno najpametnejši in najkonservativnejši —, porušile vso to recipročnost, simetrijo, komplementarnost spolov.

Ni skratka dovolj samo z gnusom zavračati misel, da bi se ženska v interesu njunega odnosa prilagajala moškemu. Celo ženskam je enako kot neprilagojenim ali prilagajanja nevoljnim moškim odveč celo misel, da bi se ženska prilagajala moškemu pod pogojem, da bi se on prilagajal njej in jo razumel.

Da me ne bo preveč zaneslo, naj končam. Razen v primerjavi z radikalnimi feministkami nisem dovolj pameten.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE