Brezplačniki 10 let pozneje: Kot da se ni nič zgodilo

28.2.2018 / 06:08 Komentiraj
Ko danes na dolgo in široko govorimo o fake news, je treba vedeti, da so brezplačniki bili in so še danes fake mediji.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kaj se dogaja na področju ustanavljanja političnih brezplačnikov deset let po Janševem Slovenskem tedniku in Ekspresu? Marsikaj. Zlovešča gverilska metoda, ki si jo je takratni predsednik vlade pred volitvami leta 2008 omislil zato, ker je njegov izbojevani vpliv v nekateih medijih popustil, je danes iz istih razlogov priljubljena v režiji mariborskega župana in še kje.

Ko danes na dolgo in široko govorimo o fake news, je treba vedeti, da so to bili in so še danes fake mediji: postavljeni z denarjem nepojasnjenega izvora, politično nastavljenimi uredniki in včasih celo s slamnatimi novinarji.

Obudimo samo en primer: Ekspres. Njegov direktor je takrat bil Robert Teršek, odgovorna urednica pa Barbara Smisl.

Prijava na KPK

V svoji prijavi na Komisijo za preprečevanje korupcije sem takrat zapisal:

“Kot je razvidno iz nekaterih podatkov v časopisu Mag (13.8.2008), do katerih se je dokopala novinarka in jih spodaj […] povzemam, so bili viri financiranja brezplačnika Ekspres netransparentni in sprožajo sume o tem, da so se financirali iz neznanih, morebiti nezakonito zbranih sredstev, na nezakonit način ali da jih je financirala določena politična stranka. Uradno je namreč časopis v nakladi 350.000 izvodov bil natisnjen zgolj z denarjem direktorja podjetja Zame-tek Roberta Terška ter z minimalnimi prihodki iz naslova nekaj oglasov.”

“Ekspres skorajda ni objavljal oglasov. V drugi številki, ki je izšla 6. avgusta [2008], je podjetje Zame-tek ‘napako popravilo’ in objavilo celostranski oglas za spletni portal usekaj.si. Odgovorna urednica obeh medijev, usekaj.si in Ekspres, je bila še pred kratkim Barbara Smisl, članica dekliške glasbene skupine BBT in ena od voditeljic avtomobilistične oddaje na TV3.”

“Podjetje Zame-tek v vlogi za vpis v razvid medijev kot odgovornega urednika ni navedlo nje, temveč Roberta Terška, ki je v kolofonu tednika zapisan le kot direktor. Jernej Strnad, sin glavnega tajnika SDS Dušana Strnada in soustanovitelj družbe Unimedis, ki ima v lasti omenjeni spletni portal, je za Dnevnik izjavil, da je Smislova v razvidu medijev kot odgovorna urednica usekaj.si navedena pomotoma in da bodo nesporazum popravili.”

KPK mi na prijavo ni odgovorila.

Od Ekspresa mimo Playboya do Dela

Smislova je danes novinarka Slovenskih novic, edicije časopisne hiše Delo.

Delova novinarka Anuška Delić je takrat napisala vrsto raziskovalnih člankov o dogajanju v zvezi z brezplačniki, med drugim tudi tistega z naslovom Mafijsko novinarstvo. V njem opisuje podrobnosti ustanavljanja obeh Janševih brezplačnikov, zaradi katerih je bila ustanovljena preiskovalna komisija DZ — ena redkih, ki je svoje delo opravila do konca in tudi sprejela končne ugotovitve.

Mafijsko novinarstvo

Mafijsko novinarstvo je asociacija na metode protagonistov te zgodbe, med drugim tudi s prodajo zadolženih podjetij mimoidočim brezdomcem. V članku recimo beremo, da je omenjeni Teršek “poiskal še odgovorno urednico Barbaro Smisl, ki je bliskovito zbrala na kup članke 17 različnih avtorjev, katerih imena so krasila prvo številko.”

Mafijsko novinarstvo je tudi asociacija na znameniti uvodnik novinarke Nike Albreht o mafijskem novinarstvu, ki se končuje s stavkom: “V mafijskih časopisih je namreč jasno, da nihče ne sme pisati zoper mafijo.”

Nika Alberht seveda ni obstajala. Bila je fake. Obstajala je samo odgovorna urednica. Barbara Smisl. Omenjeni uvodnik v Ekspresu je izšel 20. avgusta 2008, mesec dni pred državnozborskimi volitvami.

Domišljam si, da sem bil prvi, ki je javnost takrat opozoril na dejstvo, da je tedanji predsednik vlade Janez Janša dan ali dva pred izidom te številke Ekspresa uporabil skoraj iste besede.

Ekspres → Playboy → TV3 → Slovenske novice

Ironično je, da je Smislova, ki se je po epizodi v brezplačnikih razgaljala za Playboy in vodila avto-moto oddajo na TV3, danes del novinarske ekipe v medijski hiši, ki je takrat razkrivala to mafijsko novinarstvo.

Omenjena odgovorna urednica pred parlamentarno preiskovalno komisijo ni hotela povedati ničesar. Ji je pa v bran stopilo Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) — ki je prav tako nastalo jeseni 2007 v podporo Janezu Janši — in ostro protestiralo, “da si politični organ, kar ta preiskovalna komisija je, drzne na svoje seje vabiti posameznike ali posameznice, ki se ukvarjajo z novinarskim delom”.

Beneške maske in moderne družbe

Septembra sem ob ustanovitvi Janševega Škandala24 detektiral podobno uvajanje anonimnih (izmišljenih) novinarjev, kot sta Janko in Milan. Zaščitnega znaka Slovenskega tednika in Ekspresa — torej novinarskih mojstrov à la Vid Videc in drugi etablirani novinarji politične provenience, ki so si rade volje nataknili beneške maske psevdonimov.

Janko in Milan sta danes komični dokaz za večno vračanje in ohranjanje istega. V praksi to pomeni, da slavimo deseto obletnico novinarske apatije, da bi kakorkoli uspešno artikulirali svoje stališče do anonimnega novinarstva. Še manj, da bi ga ustavljali.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 25. februarja 2018, pod naslovom Novi obrazi Slovenskih novic, »fake mediji« in moderne družbe. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE