Normi Korošec pokažite Jakova Fakića (ali Dragana Matića)

7.2.2018 / 06:08 1 komentar
Pravice so omejena dobrina. Tako kot denar. Ni jih vedno dovolj za vse in ne moreš jih tiskati vedno več. Ker inflacija.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nadaljevanje in konec včerajšnjega teksta z naslovom Kdo so sploh Južnjaki in zakaj jim SLO politiki v rit lezejo?


Forsiranje kolektivnih kulturnih pravic in uveljavljanja identitete tako imenovanih Južnjakov ni samo predvolilni politični oportunizem, ni samo levičarsko dušebrižništvo, ni samo prilizovanje demografsko pomembni družbeni skupini — temveč je v svoji nepotrebnosti tudi lahkomiselno izpostavljanje nevarnosti, da se bo v Sloveniji odprla Pandorina skrinjica nacionalizma.

“ABČHMS”

Najprej pa še nekaj o ugodnostih, ki jih narodnostni Neslovenci v Sloveniji uživajo, in institucijah, ki jim jih zagotavljajo.
V Sloveniji obstajata tudi Urad Vlade za narodnosti in Inštitut za narodnostna vprašanja (INV).

Včeraj omenjenim “ABČHMS” — te kratice si nisem jaz izmislil, tako jih omenjajo v znanstveni literaturi — so šli na roko oz. hoteli iti na roko že pred sedmimi, osmimi leti.

Takrat je (spet Pahorjeva) vlada fantazirala o spremembah in dopolnitvah Grimsovega Zakona o RTV Slovenija iz leta 2005. V 1. členu so nameravali “državljanom RS, Slovencem v zamejstvu in po svetu, italijanski in madžarski manjšini in Romom” — katerih “demokratične, socialne in kulturne potrebe” je RTV dolžna zadovoljevati —, dodati še “pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov)”.

Predlog ni bil sprejet — je pa po dikciji zelo podoben analizi takrat pet let stare raziskave Vere Kržišnik Bukić, znanstvene svetnice na Inštitutu za narodnostna vprašanja, o “ABČHMS”, ki jo je naročil Urad za narodnosti. O “ABČHMS” sem pisal leta 2005 v Dnevniku (link na Blogosu), o nameravanih spremembah pa v Delu 2010.

Postrani pogledati in izbrisati

Kot je v ponedeljek Uroš Škerl Kramberger opozoril v Dnevniku, se je ob predlogu SMC že oglasila nemška manjšina in bizarno ponosno pripomnila, da je Sloveniji “prispevala” “že veliko ministrov, dva predsednika vlade in celo predsednika države”.

Kje so to pobrali, sicer ne vem, ampak tako to gre: z nacionalno pripadnostjo posameznikov lahko vedno manipuliraš, obenem pa se tudi nikoli ne zlažeš.

Ker le počakajte. Ko se bo na lepem pojavilo kakšnih 200-300.000 “novih” pripadnikov manjšin, se bodo začeli oglašati pripadniki ta starih, avtohtonih manjšin in skupnosti in začeli terjati zase več.

Naenkrat se jim bo zazdelo, da za njih sploh ni tako dobro poskrbljeno, kot so mislili — in smo mislili — že desetletja. Popolnoma brez razloga se bodo začeli postrani gledati med sabo, postrani pa bodo začeli gledati tudi večinski narod, ki jim nikoli ni nič žalega storil.

No, skoraj nič: 25.671 prav teh so izbrisali iz registra prebivalstva. Ker za to ni nihče odgovarjal, smo še danes vsi stravmirani in odgovorni in skesani in se hočemo nekako odkupiti s pomočjo Dragana Matića.

Pravice so tudi omejena dobrina. Tako kot denar in materialne dobrine. Ni jih vedno dovolj za vse. In problema ne moreš rešiti z vedno več in več pravicami. Ker pride do inflacije in zasičenosti.

Samokulpabilizacija

Ideja Dragana Matića in somišljenikov je tudi posledica samokulpabilizacije Slovencev, ki se kar naprej in kar povprek obtožujejo nacionalizma in etnocentrizma.

Nedavni primer Fak je v tem smislu tipičen. V takih primerih se neizogibno oglasijo res nacionalistični, res ozkogledi špilferderberji (sam bi jim rekel zateženci) — ki pa jih procentualno ni toliko, da bi nas moralo skrbeti, niti niso prominentni člani družbe, temveč v glavnem marginalci, ki do pred kratkim niti Facebooka niso imeli za izražanje svojih zblojenih stališč.

Ampak ne. Vesoljno občestvo dobromislečih Slovencev se potem začne bičati kot spokorniki za veliko noč na Filipinih in govoričiti, češ, kakšni smo, sram nas je žiher. Aja, pa memento izbrisani! Nikoli več birokratskega holokavsta!

Take ekscese posplošijo na vse Slovence. To je tako tipično slovensko. Mene osebno to žali, nenazadnje pa se mi zdi tudi psihološko neumno in nestimulativno, da samega sebe tako zelo v nič devlješ.

S tem predlogom ZUKKPNSPNNSFRJ je isto. Če ga ne bomo sprejeli, špekulirajo in manipulirajo predlagatelji, nas bo lahko sram. Ker naši domnevno prikrajšani državljani — za kaj že? — potrebujejo pomoč. In če jim je ne bomo dali, bomo izpadli kot nekakšni velikoslovenski šovinisti, da ne rečem rasisti.

Provociranje desničarjev

Zavzemanje za “druge” pa je v časih pritlehnega in materialističnega družbenega egoizma nevarno tudi zato, ker v ljudeh — Slovencih — vzbuja občutek, da nas oblast zanemarja.

Tak primer je bil Ahmad Shamieh. Resda je bilo mogoče izračunati, da nas je njegovo bivanje pri nas stalo samo 0,016866062228452€ na prebivalca. Resda je bilo človeško, da ga niso preprosto birokratsko deportirali. Toda ta Cerarjeva nepričakovana prijaznost je v očeh povprečnega Slovenca izpadla krivična do njega samega in njegovih sonarodnjakov, ki imajo tudi cel kup težav, pa se zanje kao nihče ne zmeni na odprti sceni.

Bolj kot da bo Neslovencem dala nekaj dobrega — ali nekaj takega, česar že ne bi imeli —, bo gesta SMC imela nezaželene, a predvidljivo provokativne posledice na desničarske nacionaliste.

Alternativni desničarji že od afere trenirkarji razglašajo ex-jugoslovansko provenienco nekaterih sodržavljanov za glavni in samoumevni razlog za njihovo verjetno res predominantno levičarstvo, za dobro vago pa dodajajo oprane možgane in politično vodljivost.

Ampak koga briga — in koga sme brigati —, zakaj nekdo nekoga voli in ne voli? Če ti ni kaj prav, ga zato ne moreš zmerjati. Raje ga prepričaj v nasprotno.

Mostovi-hidak-ćuprije

Slovenska politična scena — in socialna tudi, da ne bo pomote — se je zaciklala v izključevalno in provokativno podjebavanje med levico in desnico. Ta levi predlagajo neko neumnost — in še nepotrebno za povrhu —, ki ta desne totalno spravi ob pamet. Niso pomislili, da jih morda nima smisla po nemarnem jeziti in da bi bilo bolje graditi mostove-hidak-ćuprije.

Ko ta desni potem predvidljivo znorijo — kdaj tudi upravičeno, če že na žalost primitivno —, začnejo v (svojih) medijih in na strankarskih platformah delati natanko to, proti čemur so večno paranoični levičarji že ves čas opozarjali. Glejte, zato je bilo to potrebno! Mi smo zadnji branik svobode pred totalitarizmom! Nacionalizem je vzponu, pojavlja se rasizem, antisemitizem itd. In tako naprej. Levi fašizem, rekomunizacija, dediščina totalitarizma. S tem eni drugim dajejo pospešek in samo še zaostrujejo stvari.

Norma Korošec, primadona in podmladek poljudnega in ponarodelega, tako rekoč civilnodružbenega desnega fašizma — ker nikar ne mislite, da obstaja samo levi —, je pred dnevi na Twitterju objavila to globokoumno misel: “Ubistvu mehki č sploh ni slovenska črka. Zakaj jo uporabljamo? Zakaj dovoljujemo njeno uporabo v slovenskih dokumentih?”

Gospodična je smešna in zaradi mene tudi nora in naivna, ni pa kriva. Bolj je kriv Dragan Matić, ki prihaja s takimi predlogi kot ZUKKPNSPNNSFRJ. Kriv, ker jo je sprovociral. Norma Korošec je otrok levičarskih norosti, s katerimi ne mislijo in ne mislijo odnehati.


Konec.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE