Pa kok smo mi stari? A lahk delamo, kar nam paše?

5.2.2018 / 06:08 Komentiraj
A smo mi genialci al kreteni? Sem uletela iz veceja, k da sem lihkar orgazmirala in se zadrla: “Jebem ti Celje, part 2!”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Po našem literarnem standupu v Celju sem vidla po netu, da se je par ljudi zgražalo. Tud če bojo vsi rekli, da boljšega resničnostnega šova še niso vidli, se vedno najdejo ene čistunske duše in moralizirajo: “Ja, pa nč niso brali. Pa zakaj ne bit trezni? Kakšen je to literarni večer?“

Pa kok smo mi stari? A lahk delamo, kar nam paše? Kako vzvišeno se mi zdi, da enemu drugemu predavaš, kako naj živi tisto svoje kurčevo življenje, eno samo, k ga mamo. Če bi men kdo ponudil na izbiro en resen literarni večer al pa tri take odbite like in smeh, bi šla stokrat rajš na ta odfuk. Kinkala bom pa kdaj drugič. Važn, da nismo sive miške neopazne, uni pa lahk grejo komot in vsi veseli na kakšno tugo od večera poslušat, kako en bere. Smo tok razčefukal Celje, da jim še zdej ni jasno, al smo taki genijalci al taki kreteni.

Slep, neslep

Pa ne sam to. Tud iz Outsiderja so mi pisali, če si lahk midva s Hudolinom izmenjava par mailov oziroma, da jih zanima najina debata. Par ljudi mi je pisalo, če se zdej s Hudolinom štekava. Pa itak. Mu povem, pa mi reče: “Folk res nima več smisla za humor.”

Jaz tud ne razumem, kako da ne štekajo, da če se z nekom pošlješ v kurac vsakih pet minut, da je to pač sam način komunikacije. In ne štekajo, da če ne izstopaš, nisi nč. Držte se svojih varnih povprečnosti, eni bomo pa po svoje.

Zadnjič me je klicala Alenka Sivka za intervju v Zarji in točno to mi je rekla: “Ti štrliš ven.”

Celo življenje sem se ljudem zdela čudna, na koncu pa sem si to obrnila v svoj prid. Zato sem zdej ranjen čudak, ampak ne igra vloge. Še boljš, v bistvu.

Ampak tud moji bralci so svojga keša vredni. En moj slepi bralec je čist popizdil, ker je Biblos neki štrajkal in ni mogel dol potegnit moje elektronske bukve al pa un njegov aparat od Appla, k ga ma, ni znal prebrat, pa jim jo je kr dol spizdil. Sem mu rekla: “Pa ne morš kr knjig dol spizdevat. Slep, neslep.”

In me nafuka, če jim pridet brat. Mojim slepim bralcem.

Itak. Moji bralci.

Včas razmišljam, da življenje ena čudna pota tolče po tem svetu. Skoz sem bla en nebodigatreba, tko rečen, zdej pa jaz razveseljujem druge.

In rečem temu slepemu tipu, nej pride par dni nazaj (berem jim jutr) do naše kafane. Težko jo je najdet, že če vidiš, kamoli pripalčkat z busom, ampak če zna knjige krast z Biblosa, se bo že znajdel.

Uletim pol vsa zmedena v lokal in iščem unga slepega. In pazi njega, on že sedi z ekipo za mizo. Drug dan mi je en rekel: “Dva debela, en polcaj, en slep.” Sem mislila, da je to kakšen vic, sam sem pol dojela, da je mislil to ekipo. In prvič dojamem, da je en od njih polcaj.

Začudena rečem: “A vi se poznate?”

“Valda, moj motor si je hotu enkrat sposodit,” mi en od teh odgovori. Pa že en moj frend za drugo mizo: “Kaj pa ti kle?”

Sva bla že za drugo mizo. Mislim, model je poznal pol kafane. Pol so itak sam še runde začele padat. In smo umirali od smeha, k je kazal posnetke na telefonu, kako model res pelje motor par metrov in še obrne in vse, pa kako spelje en porsche nekje, pa kako me una aparatura bere. En češki program, k se trudi brat slovensko, pa izpade vse skup češko, bere pa tok hitr, kokr niti jaz ne govorim hitr. In človek se zna ful dobr delat norca na svoj račun.

Itak. Moji bralci.

Eni smo magnet

V bistvu sem ga večkrat vprašala, če je res slep. Pol po vsemu ga je prišel iskat en frend — ta isti, k pride mene jutr iskat za k njim. Mi je mogel parkrat garantirat, da on pa ziher vid. Ker sam še to se mi manjka pri vseh mojih paranojah, da me slepi okol vozijo.

Drug dan mi je en bralec pisal, da je sam eno uro zamudil v službo, sam da se je name izgovoril, pa da so mu sodelavci oprostili. Pa da bom mogla jutr baje z zvezanimi očmi igrat pingpong. Al neki. Že pozabla, kako se reče.

To bo spet ena komedija, že vidim. Ker eni smo magnet, da okol nas nč ne more potekat v miru, dolgočasno. Vem pa, da bom mogla tokrat res kej prebrat, ne sam zajebancijo furat — čeprov pol spet pomislim na kamero za mano, pa že kr ne vem več, kaj nej si mislim o vsem skupi. Od 2015 nisem ene svoje zgodbe nikjer naglas prebrala in grem jutr kr na suh brat.

Jebem ti Celje, part 2

Sej tud ne vem kaj nej si mislim o dveh dneh nazaj. Vse je zasnežilo in jaz sem čakala Kuljajevo, da pride v naš lokal, da se zmenva par stvari. V bistvu, ko se dobiva skup, sva hujš k un češki program, k me bere. Ena hitrejš govori k ta druga, pa nobena ne utihne, pa kr vse ena čez drugo govort.

In grem na WC in prčkam neki po ruzaku, iščem čist tretjo stvar in hopla, potegnem en keš iz enga mamicu mu jebem skritga kurčevega žepa. Sedim tam z nago ritjo in razmišljam, kaj za en božiček je zdej to uletel. In mi je sam mozak zavrtelo na rewind. In sem dojela, da ni slep moj bralec, ampak jaz. Da sem rabla dva tedna, da sem dojela, da v Celju sploh nisem pušnila keša.

Sem uletela iz veceja, k da sem lihkar orgazmirala in se zadrla: “Jebem ti Celje, part 2!”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE