Preveč in premalo za nacionalno vizijo: šola, delo in razvoj

2.2.2018 / 06:08 Komentiraj
Širša slika — povezanost šolanja, razvoja, dela — ni posebna znanost, a je očitno še vedno preveč za nacionalno vizijo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Izobraževalne ustanove se v te dni ukvarjajo z aktivnostmi za privabljanje dijakov in študentov. Informativni dnevi vedno bolj spominjajo na marketinške akcije podjetij. Kljub temu pa razumemo, da gre za pomembne aktivnosti v javnem izobraževanju.

Izobraževanje je del človekovega razvoja, najbrž pa tudi najpomembnejša negospodarska dejavnost. Slovenski izobraževalni sistem — resda z nekaj pomanjkljivostmi — omogoča mlademu človeku pridobivanje pomembnih znanj in kompetenc. S tem mu daje dobre temelje in je primerljiv s tujimi izobraževalnimi programi, saj mnogi naši študenti nadaljujejo šolanje tudi drugje. 

Vsako leto zapusti Slovenijo cela množica diplomantov ter magistrov in doktorjev znanosti. Načeloma se to zdi normalno, z vidika države in njenega vlaganja v znanje pa je hud problem. Pa ne samo zato, ker državo stane, da izobrazi doktorja znanosti. Predvsem zato, ker izgubljati aktivno, ambiciozno mlado prebivalstvo na začetku svoje poti vodi v katastrofo.

Gimnazijska stihija

Mladi se danes pri izbiri poklica vse bolj sprašujejo, ali bodo — in kje — dobili službo. Toda to razmišljanje je omejeno, če niso podkrepljeno s številom mest, razpisanih na različnih šolah oz. izobraževalnih programih.

Gimnazijskih programov je morda preveč. Tudi na ravni visokošolskih zavodov ni jasnih projekcij in povezav. Število študijskih mest in zaposlitev v gospodarstvu in negospodarstvu ni v pravi korelaciji. Odhajanje diplomantov ter magistrov in doktorjev v tujino je posledica stihijskega izobraževanja na srednješolski ravni, potem pa še na visokošolski.

Mladih od drugod je manj, kot bi jih potrebovali. V zadnjih letih se je dogajalo, da so izvrstni študentje prihajali tudi iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, vendar večinoma samo na študij. Slovenija je zanje samo vmesna postaja na njihovi poti do cilja, ki je Zahodna Evropa.

Zadovoljni kot vmesna postaja

In zakaj smo zadovoljni s tem, da smo samo vmesna postaja? Zakaj ne uporabimo kreativnosti in ambicioznosti, ki jo mladi sami tako radi pokažejo?

Odhajanje izobraženih je znak za alarm vsem, ki krojijo politiko države. Že pogled na lokalno raven pokaže, kako smo podhranjeni. Maribor je tipičen primer mesta, ki je zaspalo, ker je brez duha ustvarjalnosti in ambicioznosti. Mnogi, ki ostanejo na študiju v mestu, pa kmalu začnejo iskati priložnost drugje. Če ne v prestolnici, pa je Avstrija še bliže. 

Ni problem, če mladi odhajajo po nova znanja, veščine, izkušnje. Problem je, da ne vidijo možnosti, da bi se vrnili, ko jih dobijo. To bo vedno huje. Zaradi nekaj pomožnih del v Magni ali iluzornih kitajskih investicij se mladi zagotovo ne bodo vračali.

Širša slika

Zato lahko te dni, ko v izobraževalnih ustanovah ponujamo študijska mesta, samo upamo, da bodo država in podjetja v teh izobraženih mladih prepoznala njihov potencial. Pa ne samo za študentsko delo, ki ga tako radi ponujajo na tem trgu delovne sile, ampak za priložnost, da bi mladi svoje znanje dolgoročno oplemenitili v praksi. 

Boleče je gledati ta v tujini prepoznani in izkoriščeni, v domovini pa spregledani potencial. Odhajanje mladih je iz leta v leto bolj problematično v luči dejstva, da nočemo postati dežela postaranega prebivalstva. Prepoznavanje širše slike — povezanost šolanja, razvoja in dela — ni kakšna posebna znanost, a je očitno še vedno preveč za nacionalno vizijo. Če bi bila to tema našega predsednika države, bi mogoče še verjeli, da ga za dolgoročni razvoj Slovenije res skrbi.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE