Fake news so posledica, ne vzrok razkroja resnice: “Cepi se, cepec!”

2.2.2018 / 06:10 1 komentar
Strinjamo se samo še glede tega, da se glede ničesar ne strinjamo. Živimo v dobi propada zaupanja v resnico in podatke.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Starejši se spominjamo, da smo nekoč vsi verjeli, da je cepljenje nekaj dobrega. Da nas bo cepljenje proti določenim boleznim varovalo, če se bomo kot otroci cepili.

Verjeli smo zdravnikom. Danes jim ne verjamemo več, ker cepljenje velja za mednarodno zaroto farmacevtskih multinacionalk, ki da kupujejo politike, zdravnike in medije zato, da prodajo čim več cepiv. Ne verjamemo, da ima cepljenje kakršnokoli zvezo z našim zdravjem. 

Rezultati raziskav oz. resnična dejstva so postali nepomembni. Vse je stvar interpretacije. Dostopnost podatkov in raziskav je znanstvenikom v zadnjih desetletjih pomagala pri njihovem delu, danes pa dostopnost podatkov koristi politikom in medijem samo za to, da jih lahko po svoji volji in v skladu s svojimi interesi obračajo, potvarjajo in z njimi manipulirajo.

Vseeno, kdo kaj reče

Pomislimo samo na raziskave javnega mnenja. Samo nekateri praviloma objavljajo metodološki disclaimer, iz katerega izvemo, kolikšna je dovoljena statistična napaka. Če so raziskave nekemu politiku naklonjene, bo ostal tiho. Če mu niso naklonjene, jih razglasi za fake news.

Vse, s čimer se ne strinjamo, dojemamo kot nekaj neresničnega — neglede na to, kdo to reče in na kakšen način na katere je pridobil podatke.

Trend nezaupanja v politiko in medije v ZDA je enak trendu nezaupanja v medije in politiko v Sloveniji. Po Gallupovih raziskavah zaupanje Američanov v institucije konstantno pada. V zadnjih 40 letih je zaupanje v časopise padlo s skoraj 50% na okrog 20%, zaupanje v Kongres pa z okrog 40% na 10%.

Razkroj resnice

Jennifer Kavanagh in Michael D. Rich v svoji najnovejši knjigi Truth Decay: An Initial Exploration of the Diminishing Role of Facts and Analysis in American Public Life navajata padanje zaupanja v podatke in analitične interpretacije podatkov in dejstev, vedno bolj nejasne meje med dejstvi in mnenji, prevlado osebnih mnenj in izkušenj nad dejstvi in popoln razpad hierarhije nekoč spoštovanih virov resničnih informacij kot bistvene značilnosti svet, v katerem danes živimo.

Njuna raziskava pa je tudi pokazala, da predvsem tehnološka industrija in šport v zadnjih letih vedno več pozornosti namenjata prav dejstvom, civilni in politični diskurz pa vedno manj. V tem smislu so fake news posledica in ne vzrok tega trenda. Boriti se proti fake newsu je pomembno, vendar to ne bo obrnilo trenda padanja zaupanja v podatke in nekatere družbene institucije.

Slaba tolažba

Vrnimo se k cepljenjju. Po raziskavi Gallupovega inštituta je leta 2000 še 64% vprašanih trdilo, da je cepljenje otrok izjemno pomembno — leta 2015 pa je takšnih samo še 54%. 

Vprašanje za milijon dolarjev — brez odgovora — se glasi: kako v javnosti ponovno spodbuditi željo po iskanju resnice na podlagi s podatki utemeljenih informacij? Večina nosilcev politične moči in del medijev vidi priložnost prav v stanju popolnega razpada zaupanja v institucije in podatke.

Edina tolažba, ki nam ga nudi raziskava Jennifer Kavanagh in Michaela D. Richa, je to, da so se takšna obdobja v družbi pojavljala že v zgodovini prej.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE