Sramota socialne države: Drsenje v revščino za konkurenčno gospodarstvo

23.1.2018 / 06:10 6 komentarjev
To je še logično, da se zdi kapitalu dvig minimalne plače metanje denarja skozi okno. Ne bi se pa smel zdeti SLO vladi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pisala sem že, da je za Slovenijo sramota, da toliko njenih prebivalcev dobiva plačo, nižjo od povprečne. In da toliko njenih prebivalcev živi v revščini. Še tem bolj, ker se ima Slovenija za socialno državo. In ker politiki, strokovnjaki in tudi znanstveniki kar naprej govorijo, da nam v Sloveniji v resnici dobro gre. Ker da pri nas še ni tako velikih socialnih razlik kot na Zahodu. Itd.

Pri tem ostaja zamolčanih kar precej stvari.

Zamolčano ostaja, da cene življenjskih dobrin v Sloveniji niso toliko nižje, kolikor je slovenska povprečna plača proporcionalno nižja v primerjavi z nemško, francosko, švedsko.

Zamolčano ostaja, da sfrizirani statistični kazalci, ki jih navajajo slovenski politiki in njihovi strokovni in znanstveni podporniki, prikrivajo precej bolj nezadovoljivo družbeno stanje, kot se na prvi pogled zdi.

Srednji sloj drsi v revščino

Zamolčano ostaja, da je slovenska povprečna plača (veliko) nižja od povprečne plače v zahodnih evropskih družbah. In da če bi slovensko situacijo merili z eno od teh plač, v Sloveniji komaj kdo prišel nad povprečno plačo.

Zamolčano ostaja, da bi tako velike socialne razlike, kot jih poznajo na Zahodu, v Sloveniji pomenile, da nekateri Slovenci ne bi prejemali na mesec niti 10€. In zamolčano ostaja, da so že začele drseti v revščino tudi skupine, ki z revščino navidez nimajo nič skupnega — recimo srednji sloj ali celo družine, ki spadajo v ta sloj v Ljubljani). To se kaže v tem, da ne morejo več plačevati mesečnih položnic. 

Skratka: stanje je v resnici precej slabše, kot se zdi.

Farsa neenakih možnosti

V tem kontekstu so ponovna pogajanja o dvigu minimalne plače farsa. Farsa zato, ker je predlagani dvig sramotno nizek. Ker nikakor ne bo omogočil, da bi ljudje, ki živijo v revščini, lahko iz nje zlezli. Ministrica Anja Kopač Mrak vodi resor, ki bi ga morali imenovati Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in neenake možnosti. O enakih možnostih namreč ni ne duha ne sluha.

Kar v tej zgodbi bode v oči, pa je to, da bi ministrica — očitno, če bi bilo v njeni moči — rada minimalno plačo dvignila za več, kot je uradni predlog. Morda celo za več, kot predlagajo levica in sindikati. Vendar tega ne more. Ker je treba dvig uskladiti z interesi lastnikov.

Lastnikom v slovenskem političnem pravoreku imenujemo “gospodarstvo”. Za gospodarstvo namreč niti manjši dvig minimalne plače od tistega, ki ga predlaga Kopačeva, ne pride v poštev. Je previsok. Ker ogroža proizvodnjo. Njeno konkurenčnost. Itd. Itd. In zato se zdaj gospodarstvo na eni strani ter zastopniki zaposlenih na drugi pogajajo. Da bi dosegli za obe strani sprejemljiv sporazum.

Argumenti kapitala

Ko to pišem, še ne morem vedeti, ali so se lastniki in predstavniki zaposlenih kaj dogovorili. In kaj so se dogovorili. Vem pa — ker za to ni treba poznati rezultatov teh pogajanj —, da bo vsak dogovor spet in še enkrat dogovor v korist tako imenovanega gospodarstva. Torej kapitala. In da bodo delavci spet in še enkrat potegnili kratko. Oziroma dobili premalo za svoje delo.

Tudi že vnaprej vem, s kakšnimi argumenti bo kapital svoje stališče zagovarjal. Prvi bo seveda konkurenčnost. Dvig minimalne plače da bo še dodatno obremenil že tako ali tako preobremenjeno slovensko gospodarstvo. Ki bo zato še manj konkurenčno na mednarodnem trgu.

Ta argument je problematičen. Zlasti za kapital. Kapital s tem argumentom priznava, da konkurenčnost slovenskega gospodarstva temelji na hipereksploataciji slovenske delovne sile.

Država temu seveda ne nasprotuje. Iz več razlogov. Eden od ključnih je, da je državno odplačevanje dolgov odvisno od uspešnega izvoza. In ker je ta odvisen od hipereksploatacije slovenske delovne sile, je jasno, da država tej hipereksploataciji ne more in ne sme nasprotovati. V kolonijah se ne nasprotuje hipereksploataciji.

Najnovejše tehnologije?

Drugi argument kapitala bo, da denar, ki bo šel v višje minimalne plače, pomeni, da v proizvodnji ne bo mogoče uvajati najnovejših tehnologij. Kar je formalno sicer res — dejansko pa je laž. Nove in konkurenčne tehnološke rešitve namreč po finančni plati daleč presegajo denar, ki ga bo moral kapital dati za plače.

Četudi bi ves denar, ki bo šel v zvišanje minimalnih plač, ostal lastnikom, ti z njim ne bi mogli uvajati tehnoloških rešitev, ki bi bile konkurenčne zahodnim. Najsodobnejša tehnologija je draga. Tako draga, da bi s celotnim državnim proračunom Slovenije tehnološko posodobili kakšna dva ali morda tri obrate. Morda še toliko ne.

Kaj malega. Nič več.

Popolnoma razumem, da se zdi kapitalu dajanje denarja za minimalne plače metanje denarja skozi okno. Ne bi se pa smelo zdeti slovenski državi. Ki bi problematiko tehnološke posodobitve slovenske proizvodnje vendarle morala videti v realistični luči. In ta je, da si takšnih posodobitev majhne proizvodne enote ne morejo privoščiti. Ker je predraga.

V resnici si jo danes lahko privoščijo samo zelo velike proizvodne enote. Ki so praviloma multinacionalke. Če bi Slovenije združila vse gospodarske dejavnosti, ki jih ima, v eni proizvodni enoti, bi morda lahko kaj malega postorila. Kaj malega. Nič več.

Sklep: če z malo denarja ne moremo nič bistvenega narediti v sferi proizvodnje, potem ga je pač treba plasirati tja, kjer lahko z njim dosežemo večje učinke. Zvišanje minimalne plač je ena od teh možnosti. Izobraževanje delovne sile je druga. Pa še kaj bi se našlo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE