Skorjica suhega kruha za Ahmada Shamieha za 0,016866062228452€

20.11.2017 / 06:10 5 komentarjev
Kaj se je zgodilo z nami, da pride do kmečkega punta, ko se oblast enkrat milostno odloči, da ne bo deportirala begunca?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Neprijetno se počutim, ko opazujem ta nacionalizem in ksenofobijo. Kaj se je zgodilo in kaj se dogaja s Slovenci, da pride do kmečkega punta, ko se oblast enkrat za spremembo milostno odloči, da enega reveža iz Sirije ne bo deportirala?

Odkod ta čefurji-raus mentaliteta? Smo se zato borili za Schengen in bodečo žico, da bo migrant zdaj smel ostati tukaj, kot da je eden izmed nas?

Razumem, da ljudem ni lahko. Vsak ima svoje težave. Nikomur ni lahko. Domovina je pač bleda mati. No, mačeha. Do vseh enakopravno neprijazna država je zadnje zatočišče egalitarizma kot državljanske solidarnosti in razumevanja. Ljudje držimo skupaj in družno sovražimo vlado, ki se kao ne zmeni za naše težave.

Sočustvujemo z vsemi, ki so v riti — a pod pogojem, da so Slovenci.

Moralno in čustveno vprašanje

Trditi, da predsednik vlade ni imel pravne podlage za preklic deportacije begunca — ali ilegalnega migranta: tako njemu samemu kot meni je vseeno, kako njegov status definirate —, je neumnost. Predsednik vlade (ali kdorkoli na oblasti ali pri koritu) ima pravno podlago za karkoli. Tako kot Ahmadu Shamiehu bi lahko osebno pomagal vsakemu Slovencu v težavah, ampak potem bi mu zmanjkalo časa za to, da dela za vse nas skupaj. Neglede na to, kako mu to sploh gre od rok.

Dilema med usmiljenjem do begunca ali birokratsko obravnavo njegovega primera ni pravno vprašanje, temveč moralno in čustveno. Lahko ga zakonito naženemo tja, odkoder je prišel, ali pa mu enako zakonito dovolimo, da ostane v Sloveniji. Oboje je po črki zakona — razlika je samo v tem, da v drugem primeru upoštevamo tudi glas srca in zdrave pameti.

Zakaj bi moral nek Sirec gor plačati samo zato, ker smo gor plačali že mi sami, državljani, Slovenci? To bi bila samo nevoščljivost. Slovenia first. Objestnost. Ker lahko. Ker pravna država in Dublinski sporazum in schengenska Evrovizija.

Nima smisla biti pikolovski

Taisti premier Cerar, ki je pred dvema letoma vestno izpolnjeval dolžnosti evropskega graničarja, se je usmilil Shamieha samo zato, da bi si pred bližajočimi se volitvami popravil rating.

Tudi prav. To je v bistvu nizka cena za človečnost. Ne bodimo pikolovski, če politik kdaj vendarle ravna po pameti in opravi dobro delo.

In da ne bo pomote: kaj drugega kot popravljanje ratingov je po drugi strani tudi ustavna obtožba, ki jo je v sredo proti Cerarju napovedala SDS, češ, gre za “neposreden poziv k nespoštovanju sodne odločitve” in da to pelje v “kaos in anarhijo v državi”.

Tako je vrli Vinko Gorenak izračunal, da “nas” je Ahmad Shamieh doslej “stal” 34.848€. Ja, in? Ali hoče s tem povedati, da bi se ga morali znebiti že takoj in namesto tega vsakemu od 2.066.161 prebivalcev Slovenije nakazati ne več ne manj kot 0,016866062228452€?

Kam bi sicer šel ta denar? I, tja vendar, kamor bi rekli prejemniki tega bajnega nakazila. Razfrčkali bi ga.

Tako je vrli Vinko Gorenak izračunal, da “nas” je Ahmad Shamieh doslej “stal” 34.848€. Ja, in? Ali hoče s tem povedati, da bi se ga morali znebiti že takoj in namesto tega vsakemu od 2.066.161 prebivalcev Slovenije nakazati ne več ne manj kot 0,016866062228452€? — [Fotografija: Državni zbor/Filter: Fokuspokus]

Kaj se je zgodilo s solidarnostjo?

Ne samo v primeru sirskega brivca, temveč še v mnogih drugih primerih mi gre na živce to demagoško primerjanje neprimerljivega. To miselno prekladanje iz enega proračunskega žaklja v drugega. Ta državljanski kviz, za kaj bi bilo treba davkoplačevalska sredstva porabiti in namesto česa bi jih bilo treba porabiti.

Milijardo damo za TEŠ 6, potem pa se zgražamo, da bi lahko denar porabili za pokojnine ali šolstvo. Stotine milijonov damo za patrie, potem pa se zgražamo, da bi lahko denar porabili za subvencioniranje slovenskega filma. Ljudje kradejo milijone, potem pa se zgražamo, kot da so nam jih direktno pobrali s tekočih računov.

Sploh ne gre več za to, ali je denar smotrno porabljen ali zapravljen ali ukraden. Ne gre za to, ali diši ali smrdi. Eni vohamo z levo nosnico, drugi pa z desno. In vsak od nas natanko ve, za kaj bi ga morali bolj pametno porabiti. Pa ga seveda nismo.

Ali ni največ vredna tista skorjica suhega kruha, ki jo deliš z bolj lačnim od sebe? Skorjica suhega kruha, ki se nikomur od nas ne bo nikjer poznala, če jo bomo ponudili nesrečnemu beguncu? Kaj hudiča se je zgodilo z medčloveško solidarnostjo?


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 19. novembra 2017, pod naslovom Skorjica suhega kruha za 0,016866062228452 evra. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE