Mladi zmorejo več, kot pokažejo na Facebook profilu

18.11.2017 / 06:10 Komentiraj
Več kot ⅓ dneva prespimo, eno uro smo na FB, na telefonu 3 in ½, TV gledamo kar 4. Novinarji naj poskusijo srečo drugje.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred dnevi me je presenetila študentka z izjavo, da si mladi danes manj upajo. Da ne sprejemajo odgovornosti in da se ne želijo izpostavljati.

Presenetljivo, da tako razmišlja generacija, katere udejstvovanje na Facebooku je predvsem izpostavljanje. Zazdelo se mi je, da jim ne govorimo dovolj, da znajo biti odgovorni in da tudi vemo, da v resnici so. Ta kruti svet, v katerem živijo in v katerem so aktivni, zahteva pogum, ki ga mi sami v preteklosti morda še nismo toliko potrebovali.

Širši kontekst

Povprečen človek na dan spi 8,8 ure, 50 minut pa preživi na Facebooku. Američani so lani uporabljali mobilni telefon v povprečju 3,6 ure na dan, še vedno pa največ — štiri ure — gledajo televizijo.

Takšno obnašanje uporabnikov narekuje drugačno ravnanje oglaševalcev in medijev. Medijski uporabnik je danes popolnoma drugačen kot pred desetimi, kaj šele pred 20 leti.

Predvsem mladi — še zdaleč ne neaktivni — spremljajo novice v multitasking ritmu. Na različnih omrežjih zavedno ali nezavedno požirajo novice in so veliko bolje informirani, kot si ponavadi mislimo. Tako imenovani tradicionalni mediji so za mlado generacijo načeloma postranskega pomena, vendar so v resnici na tekočem z vsem, kar ti ponujajo.

Kljub tej obilici informacij pa se zastavlja vprašanje javnega interesa. Ali še obstaja širši kontekst, ki ga mediji lahko ponudijo?

Obsojanje eventualne zlonamernosti

Iskanje informacij na spletnih družbenih omrežjih prevzema vlogo agencijskega delovanja, ker pač ponuja vse, kar se v bližnji in daljni okolici zgodi.

Najpomembnejši kriterij za ponudbo in uporabo novic je hitrost, vsi drugi kriteriji so drugotnega pomena. Biti dobro informiran danes pomeni biti informiran hitro in čimprej.

Tu manjka nekaj ključnega. Glede na to hitrost so možnosti manipuliranja neskončne. Tisti, ki se zavedajo moči prve informacije, so pripravljeni narediti karkoli, da jo lansirajo prvi! Zavedamo se njihove eventualne zlonamernosti, ki pogosto služi političnim namenom, in jo tudi obsojamo.

Toda škoda je s tem narejena. Zato je za družbo bolj pomembno, da opolnomoči uporabnike — predvsem mlade — in jih naredi bolj kritične, kot pa da jim omogoča zgolj hitro dostopnost informacij. Mediji, ki so do prihoda družbenih omrežij branili javni interes, bi zdaj morali postati pokroviteljski in pokazati, v čem je njihovo delo ključno za razumevanje sveta. Postavljati dogodke in osebe v kontekst in preverjati različne vire je pomembneje kot biti prvi.

Vem, lahko je to reči, a to je edina pot za preživetje in morebitni dolgoročni uspeh medijev. Facebookov letošnji rekordni dobiček, ki je prekosil vsa pričakovanja, nam govori drugače — vendar ne želim obupati. Obupati bi pomenilo, da lahko zapremo medije in da novinarji lahko poskusijo svojo srečo v drugih poklicih.

Drugačen medijski svet

Za preživetje medijev je bistveno, da mlado občinstvo pripravimo za drugačen medijski svet. Pa ne po podobi družbenih omrežij, ampak tako, da bodo svet spoznavali v kontekstu svojih ravnanj.

Mladi danes najbrž manj zaupajo vase kot mi nekoč. Morda zato, ker to slišijo od starejših. Zato moramo mladim zaupati vsi — starejši, starši, učitelji, institucije. Mladi zmorejo več, kot so pripravljeni pokazati. In bistveno več, kot pokažejo na Facebook profilu.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE