Slovenski predsednik sme omeniti ***a samo, če izpusti prve tri črke

5.10.2017 / 06:10 7 komentarjev
Če pa bi besedo vendarle izgovoril, bi moral takoj pojasniti, da jo je izgovoril z malo začetnico. Sicer bi ga linčali.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Obožujem govore. Še posebno dobre. Čeprav nisem strokovnjak za retoriko, jih rad poslušam in ocenjujem. Všeč so mi tudi zato, ker so — poleg cerkvenih zvonov — ena redkih stvari, ki še neposredno nagovarjajo množico in jo oblikujejo v skupnost. Danes si pač vsak po svoje oblikuje življenje in že zato imajo govori množici vedno pridih arhaičnosti, nostalgije po skupnosti.

Te dni sem občudoval Trumpov nagovor državljanom po grozovitem pokolu v Las Vegasu. Zlasti njegovo religiozno besedišče. Zdel se mi je učbeniški primer “predsedniškega nagovora ob tragediji”.

Po pozdravnem stavku, s katerim vzpostavi pietetno vzdušje, sledita kratek povzetek dogodka in obsodba zločina. Nakar še zahvala policistom za profesionalno in pogumno posredovanje. Iskanje dobrega v totalni godlji, torej. Kul. 

Potem pa osrednji del.

Psalmi

Omemba stotin žalujočih, ki so izgubili svoje drage. Retorično strinjanje, da “si ne moremo predstavljati vaše izgube”, in prva referenca na božje: “Družine žrtev, molimo za vas in smo vam na voljo. Boga prosimo, naj vam pomaga videti skozi to temno obdobje.”

In končno direktna referenca na Biblijo:

“Sveto pismo nas uči, da je Gospod ‘blizu tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje’. [Ps 34, 19; op. avt.] V teh besedah iščemo tolažbo, saj vemo, da Bog živi v srcu žalujočih. Ranjenci, molimo za vaše hitro okrevanje in vam obljubljamo podporo.”

Čudovito.

“Scripture teaches us,” je rekel Trump. Tega nam torej ne govori neposredno Bog — kar bi bilo preprosto prepotentno trditi —, temveč Pismo, tradicija, modrost starih. Verodostojnost sporočila je tako omajana in omejena z verodostojnostjo tradicije. V bistvu gre za sekularno dikcijo. Proper.

Kaj pravi moj alter ego

Kot Slovencu se ob državnikovi rabi religioznega besedišča v meni avtomatsko vzbudi notranji dialog med meno in mojim alter egom — z.t.k. tednik Mladina, Dnevnik, you name it.

Začne ga alter ego, ki vpije: “Ločitev cerkve od države!”

Nato pa jaz odgovarjam. Na dolgo:

Trmasto vztrajanje pri sekularnem govoru v takšnih trenutkih ni potrebno. Morebitno opozarjanje, da Boga v resnici ni, bi bilo milo rečeno nehumano. Seveda ga ni. Ampak tolaži nas pa vseeno lahko. V tem je dober. To njegova funkcija. Pa če je ali če ga ni.

Tudi otroku, ko grmi in ga je strah, mama pripoveduje pravljico, v kateri je vse lepše. Ob takih tragedijah, kot je bila ta v Las Vegasu, nismo odrasli nič manj prestrašeni in nebogljeni kot otroci ob grmenju. Zahtevamo pravljico, pripovedko. Je narobe, da je ta “pripovedka” vzeta iz religiozne tradicije?

Če je, se sprašujem, kaj je potem alternativa? Disneyeva risanka? Kak hud eksistencialist, ki razmišlja o absurdnosti bivanja?

Po mojem je izbira več kot ustrezna. Starozavezne parafraze lahko neposredno nagovorijo Juda ali kristjana. Podobno se lahko z njimi poistoveti musliman, ateist — kot rečeno — pa si jih lahko razlaga sekularno. Kot literaturo, kot fikcijo, kot poezijo.

Fair enough

Če je državnik, ki v svojih izjavah uporablja religiozno besedišče in argumentacijo, za mnoge v družbi razumljivo moteč, saj je državno preferiranje neke religije v nasprotju s temeljnimi principi sekularne države, pa obstaja vsaj ena priložnost, kjer si takšnega državnika želimo. Po veliki tragediji. Takrat si ne želimo slišati racionalne razlage dogodk. Želimo poslušati nerazumne prerokbe in prastare izreke, ki vzbujajo upanje.

V Trumpovem lasvegaškem sklicevanju na božje Bog ni bil uporabljen na sprevržen način à la “Bog je na naši strani”. Ne. Bog je na strani trpečih. Fair enough.

Nagovor se potem nadaljuje s pozivom k enotnosti Američanov, ki da so v težkih časih vedno znali stopiti skupaj: “Ne sovraštvo, ljubezen je tista, ki nas danes povezuje.”

Sledi še misel, da lahko že en sam žarek svetlobe razsvetli tudi najglobljo temo. Patetično, ampak na mestu.

Trump potem zaključi z zagotavljanjem molitvene podpore in priprošnjo Bogu, naj blagoslovi duše umrlih itd. Lajkam.

Seveda pa pri takih Trumpovih nastopih ne moremo mimo cinizma kompozicije dogodka:

  • Perverzni, seksistični, narcistični, trikrat poročeni politik citira Sveto pismo in kliče Boga na pomoč.
  • Veliki podpornik Drugega amandmaja k ameriški Ustavi, ki zagotavlja pravico do posedovanja orožja, tolaži žrtve simptomatične zlorabe te pravice.

Ampak pustimo zdaj to.

***

Ni skrivnost, da je Slovenija precej bolj občutljiva na religiozne izjave državnikov kot pa Amerika. Navsezadnje občutljivim krije hrbet eminenca dr. Hribar, ki se nastopov, kakršen je bil ta Trumpov, ne bi obotavljal označiti kot prvovrsten dokaz za klerikalizem, ki da vlada na naši politični desnici.

Ja, včasih imam občutek, da bi slovenski ateist iz predsednikovih ust laže sprejel tolažbo v stilu palčkov ali vil ali raznih demonov, energij in govorečih živali, samo ne tolažbe boga. Kaj šele Boga z veliko — te totalizirajoče pošasti in krvoželjnega konstrukta.

Če bi slovenski predsednik vendarle kdaj izgovoril besedo bog, bi moral takoj pojasniti, da jo je izgovoril z malo začetnico. Sicer bi ga linčali. No, tudi brez tega bi ga.

Ja, slovenski predsednik lahko omeni Boga samo, če izpusti prve tri črke.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE