Kdo pravi, da država ne funkcionira?

22.6.2017 / 06:08 1 komentar
Na eni strani neverjetna učinkovitost, dobra organizacija dela in hitrost, na drugi pa klasično birokratsko zajebavanje.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V ponedeljek okrog pol devetih zvečer me je ujel radar. V Ljubljani sem namesto predpisanih 60 km/h vozil 72.

V petek popoldne — torej četrti delovni dan po prekršku — pa je na Obali že pozvonil poštar s položnico.

Kdo pravi, da država pri nas ne deluje?

Drugi primer.

Prijatelj je na razpisu dobil sredstva za snemanje celovečernega otroškega filma. V enem od prizorov bo kakšnih 150 osnovnošolcev teklo po stopnicah. Odmor. 

Če hočejo to posneti, pa inšpektor za delo zahteva od producenta filma naslednje: datum in uro snemanja, poimenski seznam vseh 150 otrok in pri notarju overovljeno dovoljenje staršev vsakega otroka posebej, da dovolijo snemanje.

Pred tem pa bo inšpektor za delo tudi ocenil, ali je scenarij sploh primeren za snemanje.

Konkretno in merljivo

Kdorkoli je že kdaj dobil od države kakšno odločbo, ve, da mora nanjo odgovoriti v 8 dneh, če ima pripombe. Država pa mora vam odgovoriti v 30 dneh. Iz izkušenj tudi veste, da odgovorov ne pošilja pred iztekom tega roka.

Na eni strani, pri plačilu kazni, torej neverjetna učinkovitost, dobra organizacija dela in hitrost — na drugi pa klasično birokratsko zajebavanje, ki bolj kaže na zaščito uradnikov in nalaganje nepotrebnega dela kot pa delo v interesu občanov.

Na nekem predavanju sem slišal zgodbo o eni prvih večjih konferenc, ki se jih je udeležil predsednik Obama po prvi zmagi na predsedniških volitvah. Prišel je na konferenco združenja malih podjetnikov ali nečesa podobnega.

Imel je enega svojih najboljših govorov, odločil pa se je tudi za potezo, o kateri danes učijo bodoče politologe in marketinške strokovnjake.

Govor je začel tako, da so njegovi pomočniki prinesli na oder kupe vseh zakonov, ki so opredeljevali in uzakonjali delo podjetnikov. Obljubil jim je, da se bo naslednje leto vrnil, spet z vsemi zakoni — le da jih bo za polovico manj.

To je bilo na začetku mandata. Vse se je zdelo mogoče, tudi takšne drzne obljube.

Čez leto dni se je res vrnil. Kup zakonov, ki ga je prinesel tokrat, je bil manjši — vendar ne za toliko, kot je obljubil. Ampak vseeno. Vsaj poskušal je. Obljuba je bila konkretna in merljiva.

V ponedeljek okrog pol devetih zvečer me je ujel radar. V Ljubljani sem namesto predpisanih 60 km/h vozil 72. V petek popoldne — torej četrti delovni dan po prekršku — pa je na Obali že pozvonil poštar s položnico. — [Ilustracija: Nina Ločniškar]

140 znakov

Tega danes svetovalci politikom ne priporočajo. Politika je postala opravilno precej nesposobna. Projekti se izgubljajo med posvetovanji z vsemi mogočimi združenji in zbornicami, na koncu sklenjeni kompromisi pa ponavadi ne presegajo statusa quo ali prinašajo kvečjemu spremembe, ki ne posegajo v uveljavljene pravice.

Takšna politika je pripeljala do tega, da smo postali prepričani, da to lahko počnemo vsi. Za dobrega politika je potrebno znanje poziranja pred fotografskimi aparati in pisanje domislic v dolžini 140 znakov.

Komuniciranje po družbenih omrežjih je seveda pomembno, ampak spet ne tako. Nedavna Reutersova raziskava, opravljena med 50.000 uporabniki iz 26 držav, kaže, da kar 74% vprašanih ob velikih novicah najprej obišče novičarske spletne strani tistih blagovnih znamk, ki jim zaupajo. Kar 54% jih novice preveri pri več virih. Za samo 10% vprašanih pa so družbena omrežja osnovni in edini vir informacij, 28% vprašanih pa verjame novicam, ki jim jih posredujejo prijatelji, družinski člani in kolegi.

Za dobro komuniciranje bo v prihodnosti potrebnega še kaj več kot Instagram account in 140 znakov dolgi stavki.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE